15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 722/2004 z dne 26. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Ig 2002/06478 z dne 19. 6. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.V izvršilnem postopku je bil na predlog ustavne pritožnice izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico na podlagi izvršilnega naslova. Sklep je bil poslan banki, ker je bil kot izvršilno sredstvo predlagan rubež denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnice. Prvostopenjsko sodišče je nato na predlog dolžnice izvršbo odložilo in odredilo sprostitev zarubljenih sredstev na podlagi zgoraj navedenega sklepa o izvršbi, kar je banka tudi izvršila. Pritožnica je nato podala predlog za odpravo te nepravilnosti. Navedeni predlog je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da nepravilnosti zaradi nastopa pravnih posledic ni mogoče več odpraviti, saj je bil denar že nakazan na dolžničin račun. Pritožbeno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo s pojasnilom, da nepravilnosti ni mogoče odpraviti, saj na dolžničinem računu ni več sredstev.

2.Pritožnica izpodbijanim sklepom očita kršitev 2. člena Ustave, ker naj bi pravna država zagotavljala, da sodišča sodijo po zakonih, izvršbe pa vodijo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ). Načelo pravne države naj bi se kazalo predvsem v spoštovanju prava, tj. zakonov in v dolžnosti sodišč, da sodijo po zakonih, česar naj pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne bi spoštovalo. Sodišči naj bi kršili tudi določbi 14. in 22. člena Ustave. Po mnenju pritožnice naj bi bilo namreč napačno stališče pritožbenega sodišča, da storjenih nepravilnosti v izvršilnem postopku ni mogoče več odpraviti. S tem naj bi bila pritožnica in dolžnica postavljeni v neenak položaj, saj naj bi bile napačne odločitve sodišč v škodo pritožnice in v korist dolžnice.

3.Ustavno sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkaže pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, kar pomeni izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe.

4.Iz podatkov v računalniški bazi sodnega registra je razvidno, da je bil nad dolžnico s sklepom sodišča št. St 113/03 dne 5. 11. 2003 začet stečajni postopek. Z dnem začetka stečajnega postopka se na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju ZPPSL) oblikuje stečajna masa, ki zajema vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka ali ga pridobi do zaključka stečajnega postopka, vsi postopki za zavarovanje in izvršbo, ki so v teku, pa se prekinejo (drugi odstavek 111. člena ZPPSL). Po začetku stečajnega postopka se denarne terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, in sicer iz razdelitvene mase na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi oziroma kasnejših razdelitvah (166. in 167. člen ZPPSL). Zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi pritožnice ter razveljavitev izpodbijanih sodnih odločb ne bi izboljšala njenega pravnega položaja. Ker pritožnica za vložitev ustavne pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in mag. Marija Krisper Kramberger. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici dr. Dragici Wedam Lukić, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik