Jedro

Izjava o umiku tožbe je nepreklicna, zato ni mogoče upoštevati zatrjevane zmote tožnikov o stroškovnih posledicah umika tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da morata tožnika nerazdelno povrniti toženki njene stroške postopka v znesku 1.316,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Tožnika sta se pritožila brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi (prav: spremeni) in odloči, da pravdni stranki krijeta sami svoje pravdne stroške. Navajata, da se zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je sledil umiku tožbe, nista pritožila, ker sta menila, da je pravda s tem zaključena. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati odločiti o stroških postopka, pa tega ni storilo. Če bi tožnika vedela, kakšni stroški bodo nastali, se s sklepom o umiku tožbe ne bi strinjala. Pričakovala sta, da bosta stroške postopka nosili obe pravdni stranki. Tožbo sta umaknila zato, da bi se pomirile strasti, čeprav toženka zahtevka ni izpolnila. Ker je šlo za izraz njune dobre volje, se ne more šteti, da v pravdi nista uspela. Čudita se, zakaj je sodišče toženko že večkrat oprostilo plačila sodnih taks. V zadnjem letu je v njeno korist izdalo že dve krivi sodbi. Če sodišče pritožbi ne bo ugodilo, bosta tožnika predlagala obnovo postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da je stroškovna obveznost tožnikov posledica umika tožbe, ki ga tožnika ne moreta preklicati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik, ki umakne tožbo, mora po prvem odstavku 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) povrniti nasprotniku njegove pravdne stroške, razen če je bil umik tožbe posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen, zato se tožnika ne moreta izogniti plačilu toženkinih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje jih je odmerilo v skladu z Odvetniško in Taksno tarifo. Pri tem je pravilno upoštevalo samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; sicer pa tožnika v pritožbi odmeri stroškov niti ne oporekata.

6. Razlogi, ki so tožnika napeljali k umiku tožbe, niso pomembni. Izjava o umiku tožbe je namreč nepreklicna, zato ni mogoče upoštevati zatrjevane zmote tožnikov o stroškovnih posledicah umika tožbe. Ker je šlo za jasno procesno dispozicijo, je odveč in tudi pravno nevzdržna v pritožbi ponujena primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka ali sodno poravnavo. Dejstvo, da sodišče prve stopnje o povrnitvi stroškov ni odločilo že ob ustavitvi postopka, pa nima nobenega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

7. Ostale pritožbene trditve, ki se nanašajo na druge spore med pravdnima strankama, za odločitev o pritožbi niso bistvene, zato nanje ni treba odgovarjati.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Toženka ni upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo, čeprav sta tožnika s pritožbo propadla. Glede na enostavnost zadeve stroški za odgovor niso bili smotrni, zato jih mora toženka kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).