Jedro

V obravnavanem primeru udeleženec trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval. Ker sklep o dovolitvi vpisa dovoljuje vpis lastninske pravice na R.B. do celote, je očitno opravljeni vpis skladen z vsebino sklepa o dovolitvi vpisa.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi sicer začelo postopek popravljanja pomotnega vpisa, vendar je v nadaljevanju zemljiškoknjižna referentka odločila, da se ne popravi vpis, ki je bil opravljen pri parc. št. 447 k.o. N. na podlagi denacionalizacijske odločbe Upravne enote, ugovora proti sklepu zemljiškoknjižne pa sta bila z izpodbijanim sklepom z dne 15. decembra 2008 zavrnjena. Gre za ugovor zemljiškoknjižnih lastnikov Z.S., M.B., Mi.B. in G.B. in za ugovor M. Proti sklepu o zavrnitvi ugovorov se pritožujejo vsi udeleženci.

M. poudarja, da pri osnovnem vpisu sodišče ni upoštevalo delne odločbe Upravne enote, iz katere jasno in nedvoumno izhaja, da je bila denacionalizacijskemu upravičencu R.B. vrnjena lastninska pravica na parc. št. 447 k.o. N. samo do polovice. Zemljiškoknjižno sodišče je napravilo napako in s sklepom z dne 16. decembra 1999 vknjižilo lastninsko pravico na predmetni parceli v korist denacionalizacijskega upravičenca do celote, kar pomeni, da je pritožnica zgolj zaradi očitne napake zemljiškoknjižne referentke izgubila polovico parcele. Napako mora zato sodišče odpraviti. Sprenevedanje zemljiškoknjižnih lastnikov – pravnih naslednikov denacionalizacijskega upravičenca je za pritožnico nesprejemljivo. Zato predlaga razveljavitev sklepa oziroma spremembo sklepa referentke tako, da se v zemljiški knjigi pomotni vpis popravi.

Udeleženci Z.S., M.B., Mi.B. in G.B. pa v pritožbi, identični pred tem vloženemu ugovoru, navajajo, da je sklep prvostopenjskega sodišča, da se pomota ne popravi, pravilen in zakonit, saj so tudi sami nasprotovali postopku poprave. Navajajo še, da je bila zaznamba uvedbe postopka nezakonita in nedopustna ter da je M. v zvezi z zgornjim zemljiščem sprožila spor, pri tem pa v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku želela kar mimo pravdnega postopka doseči uresničitev svojih, po mnenju pritožbe popolnoma neutemeljenih, zahtevkov.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi M.: Postopek popravljanja pomotnega vpisa v zemljiški knjigi je predviden takrat, kadar se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom (200. čl. ZZK-1). Pravila o popravljanju pridejo v poštev torej samo v tistih primerih, ko se napaka kaže v tem, da se opravljeni vpis v zemljiško knjigo ne sklada z vsebino, navedeno v sklepu, ki je vpis dovoljeval. V obravnavanem primeru pa M. zatrjuje nekaj drugega. Trdi namreč, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa da se ne sklada s sklepom, ki je na podlagi omenjene listine vpis dovoljeval. Ker sklep o dovolitvi vpisa z dne 15. januarja 2001 (A3 spisa) dovoljuje vpis lastninske pravice na R.B. pri parc. št. 447 do celote, je očitno opravljeni vpis skladen z vsebino sklepa o dovolitvi vpisa. Pritožnica bo zato morala, kot jo je pravilno poučilo že prvostopenjsko sodišče, doseči drugačno zemljiškoknjižno stanje v pravdnem postopku, v katerem bo dokazovala materialnopravno nepravilnost vpisa.

K pritožbi ostalih udeležencev: Pritožniki so zemljiškoknjižni lastniki parc. št. 447 k.o. N., vsak do 1/4, pridobili pa so jo kot pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca R.B. Kljub temu, da je zemljiškoknjižna referentka odločila s sklepom z dne 7. julija 2008, da se „pomotni“ vpis ne popravi, da je torej odločila zemljiškoknjižnim lastnikom v korist, so ti proti sklepu vložili ugovor. Tega je prvostopenjsko sodišče zavrnilo in ne zavrglo, kljub temu, da je bil vprašljiv njihov pravni interes za pritožbo in s tem v zvezi dovoljenost njihove pritožbe. Proti odločitvi se ponovno pritožujejo, (pri čemer iz pritožbe ni jasno zakaj), zato je pritožbeno tudi njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe, da se vpis ne opravi (2. tč. tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).