Jedro

Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Le teh sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more presojati, saj je takšna presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 16. 9. 2021 (1. točka izreka) in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja dejstva in predlaga dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek in izpodbija dolžnikove ugovorne trditve. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo odgovarja dolžnik, ki pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in nasprotuje pritožbenim navedbam, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo izpodbijani sklep v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

6. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kot pravilno izpostavlja dolžnik v odgovoru na pritožbo, bo neobrazložen samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov ali dokazov. Kakor hitro nato sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem. Predlog za iz vršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

7. Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Le teh sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more presojati, saj je takšna presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.

8. Sodišče druge stopnje je po opravljenem uradnem preizkusu v okviru pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da je ugovor dolžnika obrazložen, saj je zatrjeval pravno pomembna dejstva, s katerimi je izpodbijal utemeljenost upnikove terjatve (zatrjeval je, da zoper upnika nima odprtih obveznosti oziroma da ima poravnane vse obveznosti) ter za to predlagal izvedbo dokaza (zaslišanje direktorice dolžnika). Njegov ugovor je zato obrazložen, posledično pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, upnikove pritožbe navedbe pa neutemeljene.

9. Ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami določb postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo na temelju 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka, ki pa predstavljajo del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o njih je odvisna od končnega uspeha strank v postopku, zato bo o le-teh odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.