Jedro

Tudi ob prvi razporeditvi v plačilni razred po ZRPJZ, če pristojni organ meni, da delavec ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, je potrebno pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja za napredovanje.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo ugodilo zahtevku tožnika in razveljavilo odločbi tožene stranke z dne 26.4.1995 in z dne 21.7.1995 o razporeditvi tožnika v plačilni razred ter ga razporedilo v plačilni razred s količnikom 5,30. Sodišče je ugotovilo, da je tožnika ocenil upravnik Carinarnice, in sicer tako, da tožnik samo delno izpolnjuje pogoje za napredovanje, ni pa navedel dokazov za neizpolnjevanje pogojev za napredovanje. Tožnik pa je s številnimi dokazi izkazal svojo delovno uspešnost, samostojnost in zanesljivost pri delu. Po ugotovitvah sodišča tožnik izpolnjuje pogoje za napredovanje.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotavljalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje tožnika in v tej zvezi ocenilo predložene dokaze, kar je v nasprotju z določilom 1. odstavka 34. člena Pravilnika, da se pri prvi razporeditvi delavca izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne dokazuje s pisnimi dokazili. Sodišče tudi ni pristojno, da razporeja delavca na morebitno višje delovno mesto oziroma višji plačilni razred, temveč je njegova naloga, da ugotavlja pravilnost in zakonitost izvedbe postopka pri delodajalcu. Po zaključku pritožbenega sodišča je tožena stranka izvedla postopek določitve plačilnega razreda v skladu z določili pravilnika.

Tožnik je zoper pravnomočno drugostopno sodbo pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je stališče drugostopnega sodišča v nasprotju s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 41/94). Delavec lahko predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, zlasti pa, če z njimi dokazuje neutemeljenost ocene o izpolnjevanju pogojev iz 35. člena Pravilnika. Tudi stališče pritožbenega sodišča do obsega sodnega varstva je napačno, kar izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/95). Revident predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi prvostopno sodbo.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je bil tožnik ob prvi razvrstitvi uvrščen v pravilni plačilni razred, in ali je bila uvrstitev izvedena v skladu s predpisi. Po določbi 25. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) se razporeditev zaposlenih v skladu z določbami tega zakona, ob upoštevanju izpolnjevanja kriterijev za napredovanje, opravi najkasneje v 60. dneh po uveljavitvi pravilnikov iz prejšnjega člena. Iz te določbe izhaja, da se ob prvi razporeditvi upošteva tudi izpolnjevanje kriterijev za napredovanje, in se torej delavca razporedi v plačilni razred, ki mu pripada skupaj z napredovanjem. Pogoje za napredovanje tudi določa navedeni zakon (13. in 14. člen), s tem, da se s pravilnikom podrobneje opredelijo pogoji za napredovanje in določi število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni, kot tudi postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje (14. člen). Za obravnavani primer se uporablja Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 41/94). Po določbi 33. člena tega pravilnika je ob prvi razporeditvi zaposleni uvrščen v plačilni razred na podlagi števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega pravilnika (27.7.1994) na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerem je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in na podlagi ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje. V 35. členu tega pravilnika je posebej določen način ugotavljanja izpolnjevanja posameznih pogojev za napredovanje za prvo razporeditev. Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se oceni na posebnem obrazcu. Pristojnemu organu ni treba s posebnimi dokaznimi listinami dokazovati, da so izpolnjeni pogoji za napredovanje. Drugače pa je v primeru, če pristojni organ meni, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. V takem primeru pa mora pristojni organ pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja za napredovanje (2. odstavek 35. člena Pravilnika). Zato sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ocenjevalo oziroma ugotavljalo, ali je pristojni organ dokazal, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Nasprotno, zmotno je stališče pritožbenega sodišča, ki meni obratno. Tožnik je lahko dokazoval z listinami, da je ocena pristojnega organa, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, zmotna. Sodišče pa mora ugotoviti, ali je tožena stranka dokazala, da je sprejeta ocena pravilna in razvrstitev v skladu s predpisi. Če bo sodišče ugotovilo, da tožena stranka tega ni dokazala, ima možnost, da odločitev tožene stranke razveljavi in ji omogoči, da oceno ponovno preveri, ali pa samo odloči, če ugotovi, da so odločilna dejstva dovolj razjasnjena (24. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94).

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP ugodilo reviziji in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).