Jedro

Tožnik je imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 913/2023 z dne 15. 1. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 22. 12. 2023. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Krškem, II N 114/2023, in oprostitev plačila vseh stroškov postopka. V zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnika je organ za BPP ugotovil, da je tožnik lastnik do 1/2 nepremičnine - stanovanja z naslovom A., k.o. ..., stavba 496, del stavbe 26, vrednosti 49.000,00 EUR, torej je vrednost tožnikovega solastnega deleža 24.500,00 EUR (vrednost povzeta po GURS) in imetnik 20 vrednostnih papirjev ... v vrednosti 2.200,00 EUR na dan 27. 12. 2023, kar skupaj znaša 26.700,00 EUR. Družina tožnika živi v drugem stanovanju, katerega lastnik je tudi tožnik. Ker vrednost stanovanja ne presega 120.000,00 EUR, organ tega premoženja ni upošteval. Tožnik je ugotovljeni vrednosti stanovanja na naslovu A. konkretno ugovarjal. Organ je ugotovil, da so navedbe tožnika v dopisu z dne 8. 1. 2024 v nasprotju s podatki iz uradnih evidenc - GURS, iz katerih izhaja, da je bila nepremičnina zgrajena leta 1963, da je v nepremičnini voda, elektrika, kanalizacija, nova streha leta 1993, nova fasada leta 2012, da se v hiši nahaja kuhinja, kopalnica, stranišče, dve sobi (slednje je navedel tudi tožnik v svojem dopisu). Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokazila (npr. fotografije), zato je organ upošteval podatke iz GURS. Posledično ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali s postavitvijo izvedenca - cenilca. Ker družina tožnika razpolaga s premoženjem, ki znaša 26.700,00 EUR, tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja po 13. in 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in je njegovo prošnjo treba zavrniti.

2.Tožnik je v tožbi navedel, da se ne strinja, da znaša vrednost 1/2 stanovanja na naslovu A., 24.500,00 EUR. Že v upravnem postopku je pojasnil, da gre za stanovanje, zgrajeno leta 1963, ki ni bilo nikoli obnovljeno, da so v njem še prvotne talne površine, staro stavbno in drugo pohištvo, da je uporabna površina stanovanja 34 m2, ki je manjša, ker so v stanovanju tudi skupni prostori, v katerem je električna in vodovodna napeljava za celoten stanovanjski blok, kar vse zmanjšuje tudi vrednost stanovanja. Stanovanje, ki ima dva manjša bivalna prostora ter manjšo kopalnico in WC, se ogreva na staro krušno peč, ki je velike dimenzije in tudi to zmanjšuje uporabno površino stanovanja. V spisu se tudi nahaja izpis vrednosti stanovanja iz GURS, kjer je stanovanje ocenjeno na 37.750,19 EUR. Polovični delež je tako 18.875,095 EUR, kar ob upoštevanju vrednosti delnic v višini 2.000,00 EUR skupaj znaša 20.875,095 EUR. Tožnik je tudi predlagal, naj organ postavi izvedenca gradbene stroke, če ne bo upošteval vrednosti 37.750,19 EUR. Prav tako je v dokazne namene predlagal svoje zaslišanje, vendar organ nobenega od dokazov ni izvedel oziroma upošteval. Razlogi za to v odločbi niso ustrezno utemeljeni. Tožnik je dokazoval, da podatki glede vrednosti stanovanja, ki jih je upošteval organ, niso podatki, ki bi ustrezali dejanskemu stanju nepremičnine, kar bi moral organ razčistiti in izvesti dokaze, saj sklicevanje na uradne evidence ne zadošča. Tožnik tako predlaga, da sodišče izvede dokaz z zaslišanjem tožnika oziroma da angažira izvedenca gradbene stroke, ki bo podal mnenje o vrednosti tega stanovanja. Tožnik je predlagal, da sodišče po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi in tožniku prizna BPP, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

3.Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ki jo je organ sprejel po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP, saj presega finančni cenzus, določen po tem zakonu (v zvezi z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre - in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS), tj. 22.336,32 EUR.

6.13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek).

7.Po prvem odstavku 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se po drugem odstavku istega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

8.Po 8. členu ZSVarPre znaša minimalni dohodek 930,68 EUR (2 x 465,34 EUR), po 27. členu istega zakona pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to pa je 22.336,32 EUR).

9.Med strankama ni sporno, da tožnikov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj mesečni dohodek na družinskega člana znaša 614,78 EUR. Prav tako ni sporno, da tožnik z družino živi v stanovanju na naslovu B., stavba 106, del stavbe 17 in 9, ki se ne upošteva kot premoženje, saj vrednost stanovanja ne presega 120.000,00 EUR, kot tudi, da je tožnik imetnik 20 vrednostnih papirjev ... v vrednosti 2.200,00 EUR na dan 27. 12. 2023.

10.Sporna pa je vrednost 1/2 stanovanja na naslovu A. (stavba 496 del stavbe 26, k.o. ...), za katero organ za BPP navaja, da znaša 24.500,00 EUR, tožnik pa zatrjuje (enako kot že v upravnem postopku), da je vrednost celotnega stanovanja 37.750,19 EUR oziroma še manj glede na stanje nepremičnine (kar podrobno opisuje).

11.Tožnik ugovarja, da organ za BPP s tem v zvezi (tj. z dokazovanjem manjše vrednosti nepremičnine - stanovanja na naslovu A.) ni upošteval nobenega od dokaznih predlogov, ki jih je tožnik predlagal v upravnem postopku, oziroma ni ustrezno utemeljil njihove zavrnitve.

12.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Ker ZBPP ne določa dokazovanja ter vsebine odločbe oziroma sklepa, ki se izda po tem zakonu, se s tem v zvezi torej uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

13.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik za celotno vrednost stanovanja navedel arhivske podatke iz GURS na dan 31. 3. 2020, ki jih organ za BPP ni upošteval, saj je pridobil sam podatke GURS na dan 27. 12. 2022 (ki so torej novejši), čemur sodišče na načelni ravni sicer pritrjuje. Organ za BPP je primerjal še navedbe tožnika o stanju nepremičnine (da je stanovanje v zelo slabem stanju, z uporabno površino 34,00 m2, ki je še nižja ob upoštevanju skupnih delov in velike krušne peči, s prvotnimi talnimi površinami, ipd.) s podatki portala GURS (da je nepremičnina dejansko zgrajena 1963, da je v nepremičnini voda, elektrika, kanalizacija, nova streha leta 1993 in fasada leta 2012, v hiši se nahaja kuhinja, kopalnica, stranišče in 2 sobi - slednje je tudi navedel tožnik v svojem dopisu organu za BPP) in ugotovil, da so navedbe tožnika v nasprotju s podatki iz uradnih evidenc in, da tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokazila (npr. fotografije). Na tej podlagi je zaključil, da so podatki iz uradnih evidenc dovolj za odločanje o prošnji za BPP, zaradi česar ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali s postavitvijo izvedenca - cenilca.

14.Po prvem odstavku 164. člena ZUP se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi. Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (drugi odstavek 164. člena ZUP). Citirana določba je tesno povezana z dvema temeljnima načeloma ZUP: načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Dokazovanje je proces, ki naj preko izvedbe dokazov in njihove presoje privede do pravilne in celovite ugotovitve dejanskega stanja, torej vseh za odločitev relevantnih dejstev. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva pravic. Pravilo, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanu, tako tudi pomeni, da so vsi dokazi praviloma dovoljeni.

15.V tem primeru je organ za BPP kot dokaz upošteval podatke iz javne evidence (podatke portala GURS), ki po tretjem odstavku 179. člena ZUP veljajo za javne listine. Res je, da imajo javne listine, ki jih po prvem odstavku 169. člena ZUP v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svojih pristojnosti, večjo dokazno moč, saj dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa, vendar pa ta domneva ni absolutna. Domneva velja, dokler niso predloženi dokazi, da je javna listina oziroma kopija neresnično potrjena, ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena (prvi odstavek 169. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 171. člena ZUP).

16.Citirano pomeni naslednje: da je tožnik imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca. Obrazložitev je tako v tem delu tudi pomanjkljiva in njen preizkus ni mogoč (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

17.Sodišče tako ugotavlja, da je bila odločitev organa za BPP nezakonita oziroma vsaj preuranjena, zaradi česar je tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena, vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ za BPP odpravi ugotovljene pomanjkljivosti postopka in pri tem sledi stališčem sodbe, ki se tičejo postopka, ter o zadevi ponovno odloči.

18.O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 64. člena ZUS-1).

19.Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu in odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1). Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, kot to predlaga tožnik, bi to pomenilo, da je nanj prenesen pretežni del bremena dokaznega postopka, ki ga zakon sicer nalaga upravnemu organu. Upravni spor ni namenjen ugotavljanju pravno relevantnega dejanskega stanja, ki ga je dolžan v upravnem postopku ugotoviti upravni organ, saj bi to pomenilo prenos dokaznega postopka in odločitve na upravno sodišče, za kar v ZUS-1 ni podlage. Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem celotnega ali pretežnega dela dejanskega stanja, ki bi moralo biti ugotovljeno v upravnem postopku in bi ga za sprejem zakonite odločitve moral vsebovati že izpodbijani akt, pa bi bila strankam tudi odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva. Prav do tega pa bi prišlo, če bi šele sodišče prvo izvedlo predlagane dokaze, na tej podlagi ugotovilo dejansko stanje in nanj oprlo odločitev.

K II. točki izreka

20.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez oprave glavne obravnave, tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

-------------------------------

1Tako tudi naslovno sodišče npr. v sodbi in sklepu, I U 1632/2021 z dne 12. 5. 2022; Prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14, 14/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 169, 169/1, 171, 171/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.