Jedro

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi (po uradni dolžnosti, glej prvi odstavek 261. člena ZUP) oziroma o dovolitvi (na zahtevo stranke, državnega tožilca oziroma državnega pravobranilca, glej prvi in peti odstavek 261. člena ZUP) obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice, zato je treba pravočasnost uvedbe obnove postopka presojati strogo. Sodišču morajo biti zato predložene vse (relevantne) listine, s katerimi pristojni upravni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoče presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega obnovitvenega razloga (v konkretnem primeru iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) uvedena pravočasno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1371/2012-7 z dne 18. 6. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, št. 700-26/2011/7 z dne 6. 8. 2012, izdan po uradni dolžnosti na podlagi 260., 261., 263., 265 in 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). S tem sklepom je tožena stranka sklenila, da se (iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) dovoli obnova postopka tam navedenega javnega razpisa za sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion ...“ (v nadaljevanju Operacija) glede prijavitelja (tožeče stranke) v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje v športno-turistično infrastrukturo III (v nadaljevanju Javni razpis), ki je bil dokončno zaključen s sklepom (pravilno bi morala biti izdana odločba), št. 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 (sklep o popravi pomote, št. 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010), in sicer glede 2. točke izreka, ki določa višino sofinanciranja Operacije. S sklepom z dne 30. 7. 2010 je tožena stranka odločila, da se vlogi tožeče stranke na Javni razpis ugodi (1. točka izreka) in da se ji odobri sofinanciranje Operacije iz sredstev ESRR v 100 % deležu upravičenih stroškov, in sicer v višini 9.386.149,00 EUR (2. točka izreka sklepa).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnjuje potek dosedanjega postopka, pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom zanjo ter se pri tem sklicuje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1. Pojasnjuje, zakaj je pravilna odločitev, da je tožeča stranka v obrazcu „9. b Analiza stroškov in koristi“ navedla napačne podatke in zakaj je tudi obnovitveni razlog, ki se nanaša na prepoved dvojnega financiranja, verjetno izkazan. Kot dan začetka teka enomesečnega roka za uvedbo obnove postopka šteje 18. 4. 2011, ko je tožeča stranka verjetno izkazanost obnovitvenega razloga potrdila s svojim nezadostnim odgovorom. Ker je tožena stranka (prvotni) sklep o obnovi postopka izdala 5. 5. 2011, je bila obnova uvedena pravočasno. Zavrnilo je tudi tožbeni ugovor, da posledice za prijavitelja glede dvojnega financiranja nastopijo šele, ko prejme „dvojna“ sredstva.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava, njeno dovoljenost pa utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji vprašanja pravilnosti diskontiranja. Prav tako je zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji prepovedi dvojnega financiranja. Izpodbijana sodba nadalje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, sledi zmotnemu stališču tožene stranke glede obstoja obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP, v celoti pa je zmoten tudi zaključek o pravočasnosti uvedbe obnove postopka. V zvezi s tem navaja, da v primeru, če na poziv tožene stranke z dne 13. 4. 2011 ne bi odgovorila, rok za obnovo postopka sploh ne bi začel teči, hkrati pa pojasnjuje, da se je tožena stranka v navedenem pozivu sklicevala na listine, ki ji jih je revidentka posredovala 7. 1. 2011, zato je rok za uvedbo obnove postopka potekel 7. 2. 2011. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke razveljavi, oziroma podrejeno, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, oziroma še nadalje podrejeno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže oziroma jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. V zvezi s pravočasnostjo uvedbe obnove postopka poudarja, da je bila verjetnost obnovitvenega razloga izkazana pri zaključevanju projekta in preverjanju upravičenih stroškov dne 20. 4. 2011, zato je bil prvotni sklep o dovolitvi obnove z dne 5. 5. 2011 izdan znotraj prekluzivnega roka.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje začetka teka subjektivnega roka iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZUP, v katerem lahko pristojni organ začne obnovo upravnega postopka po uradni dolžnost. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je treba najprej presoditi pravočasnost uvedbe postopka obnove po uradni dolžnosti iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP (če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZUP. Drugi odstavek 263. člena ZUP namreč določa, da je na rok (enega meseca) iz prvega odstavka istega člena ZUP vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti (rok v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ zve za nova dejstva oziroma nove dokaze). Enak rok velja za organ tudi v primeru iz 5. točke 260. člena ZUP.

9. To torej pomeni, da začne v primerih, kot je obravnavani, enomesečni rok za organ teči od dneva, ko je pristojni organ zvedel, da je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe tožene stranke, naj bi v obravnavani zadevi revidentkine neresnične navedbe predstavljal nepravilen vnos zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljenem obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“ in navedba stroškov zemeljskih del (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava), v zvezi s katerimi naj bi prišlo do dvojnega financiranja, saj je ista dela kot terjatev prijavila v insolvenčnem postopku (prepoved dvojnega financiranja).

10. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi (po uradni dolžnosti, glej prvi odstavek 261. člena ZUP) oziroma o dovolitvi (na zahtevo stranke, državnega tožilca oziroma državnega pravobranilca, glej prvi in peti odstavek 261. člena ZUP) obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice, zato je treba pravočasnost uvedbe obnove postopka presojati strogo. Sodišču morajo biti zato predložene vse (relevantne) listine, s katerimi pristojni upravni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoče presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega obnovitvenega razloga (v konkretnem primeru iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) uvedena pravočasno.

11. V obravnavanem primeru so bili Vrhovnemu sodišču zaradi reševanja revizije predloženi pomanjkljivi upravni spisi tožene stranke, listine v njih so fotokopije, ki niso ne označene ne urejene in popisane. Na podlagi takšnih pomanjkljivih upravnih spisov revizijsko sodišče glede na revizijski ugovor nepravočasno oziroma prepozno uvedene obnove prvotnega postopka ne more presoditi pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o obstoju tega formalnega pogoja za uvedbo obnove postopka. Pri tem še poudarja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, s katerimi listinami je razpolagalo sodišče prve stopnje, ko je sprejelo svojo odločitev (tudi glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka).

12. Sodišče prve stopnje je zato po presoji Vrhovnega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZUP (pravilnost uporabe procesnih določb ZUP presoja Vrhovno sodišče v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava), posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo upoštevati stališča Vrhovnega sodišča, pridobiti vse relevantne listine in najprej sprejeti odločitev, ali je tožena stranka obnovo postopka po uradni dolžnosti v obravnavani zadevi uvedla pravočasno, in šele v primeru pritrdilnega odgovora presoditi tudi o obstoju (obeh okoliščin) obnovitvenega razloga.

13. Glede na sprejeto odločitev se Vrhovno sodišče do drugih revizijskih ugovorov ni opredeljevalo.

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.