Jedro

Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo. Še zlasti nima razlogov obrazložitev v delu, ki se nanaša na opis razhajanja med številom posekanih dreves in številom in vrsto dreves, ki morajo biti na novo posajene, še manj pa je obrazloženo, zakaj je odrejena posaditev posamezne vrste listavcev in zakaj ni upoštevan odstotek območja glede na odstotek drevesne sestave gozda na predmetnem območju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Zavoda za gozdove št. 3408-12-2464-F001/17 z dne 28. 3. 2017 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ tožeči stranki kot lastniku naložil, da mora na delih parcele 129 k.o. ... izvesti obnovo gozda, ki je bil na golo posekan v nasprotju s predpisi, in sicer v površini 2,05 ha, pri čemer mora posaditi 2000 sadik listnatih dreves vrste hrast, kostanj, bukev in češnja v številu kot izhaja iz izreka odločbe prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ je istočasno odločil, da morajo biti dela opravljena do 31. 10. 2017, in da je potrebno s skupinsko pleteno žičnato ograjo ali posamično s tremi lesenimi količki na sadiko, posajene sadike preventivno zaščititi pred poškodbami rastlinojedih divjadi.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Zavod za gozdove RS (v nadaljevnaju Zavod) dne 3. 6. 2015 lastniku gozda izdal odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene št. 3408-12-2464-K051/15 na delih parcel št. 119 in 129 k.o. ... Revirni gozdar je v ta namen označil 306 dreves. Dne 6. 5. je Zavod na navedenem območju opravil kontrolo in ugotovil, da so vsa označena drevesa posekana, in da sta predmetni parcelni številki v lasti A.A. - tožnika. Istočasno je Zavod tudi ugotovil, da je tožnik skrčil še dodatnih 2,05 ha gozda na delu parc. št. 129 k.o. ..., pri čemer je bilo posekanih 1018 dreves, kar predstavlja 646 m3 bruto lesne mase, za katere pa ni imel odločbe. Navedena površina pa je v prostorskem planu Občine Slovenska Bistrica opredeljena kot gozdno zemljišče. Zavod je opravil izmero posekanega gozda s pomočjo navigacijske naprave GPSMAP in o posegu obvestil tudi inšpekcijsko službo, ki je kršitelju, z odločbo o prekršku zaradi kršitve Zakona o gozdovih, izrekla globo v višini 700,00 EUR, zaradi česar je prvostopenjski organ odločil, da mora tožnik gozd obnoviti.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, v kateri je izpostavil, da je tožena stranka opustila izvedbo postopka in s tem kršila pravico do izjave v postopku, zaradi česar je storila tudi bistveno kršitev pravil postopka. Tožnik je zraven navedenega še pripomnil, da je na navedenih parcelnih številkah v njegovi lasti pričakovana sprememba prostorskih aktov, s katerimi bo dopustna sečnja dreves na tem področju, saj je Zavod za gozdove predhodno sam ugotovil, da gre za gozd slabše kvalitete, zaradi česar je še toliko bolj nerazumno, da mora gozd obnoviti v takem obsegu, kot izhaja iz odločbe, v ostalem pa so navedbe v pritožbi enako kot kasneje v tožbenem zahtevku glede neobrazloženosti in razhajanja med vrsto in količino podrtih dreves in odrejenim številom na nove zasaditve.

4. Drugostopenjski organ je, 17. 5. 2017 z odločbo št. 3406-14/2017/2-VN, pritožbo zavrnil z obrazložitvijo, da je način obnove določen in predpisan v Gozdno gojitvenem načrtu št. 29122C, v katerem je določena obnova gozda kot izhaja iz izreka, za južno Pohorje v obdobju 2010 do 2019. 5. Tožnik se z navedenima odločbama ne strinja in v tožbi navaja, da je bilo sicer dejansko posekanih 1018 dreves, vendar pa je bila predmetna obnova Zavoda, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odrejena s kombinacijo naravne in umetne obnove (iglavci sami, listavci po sadilnem načrtu), ki je za stranko racionalnejša, pri čemer je organ napačno ugotovil dejansko stanje in iz tega razloga storil bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabil materialno pravo, v posledici pa je tudi izrek odločbe nejasen in nepopoln ter sam sebi v nasprotujoč. Tožnik namreč izpostavlja, da iz odločbe ne izhaja kako je organ ugotovil površino posekanega gozda in na kak način je določil vrsto in število sadik, saj sploh ni ugotavljal vrste posekanih dreves, zaradi česar takšna odločba nima ustrezne obrazložitve. Prav tako niso obrazloženi razlogi za razhajanje med dejansko posekanimi drevesi v višini 1018 dreves in določenimi 2000 sadikami, kakor tudi ne obrazložitev zakaj je zavezancu naloženih posaditi več sadik, kot je bilo podrtega drevja. Tožnik nadalje navaja, da v obrazložitvi niso navedeni razlogi za tovrstno razhajanje, sploh glede na ugotovitev samega organa, da je obnova odrejena s kombinacijo naravne in umetne obnove, ki je racionalnejša za stranko, kar pomeni, da pri sestavi gozda 56 % iglastih dreves in 44 % listnatih dreves ni obrazloženo zakaj se je organ odločil, da mora zavezanec posaditi 2000 sadik listnatega drevja, pri čemer je odločba v nasprotju tudi z odločbo o prekršku, kjer je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bilo posekanih 1018 dreves.

6. Tožena stranka je sodišču predložila zahtevano dokumentacijo upravnega spisa in odgovorila, da je šlo v predmetnem primeru za krčitev večje količine in območja gozda od dovoljene z odločbo, in da je zavezanec z navedenim posekom posekal 1018 dreves na dodatnih 2,05 ha na k.o. ..., na zemljišču, ki je opredeljeno kot gozdno zemljišče, pri čemer je način obnove opisan v Gozdno gojitvenem načrtu 29122C.

7. Na navedbe in odgovor tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s pripravljalno vlogo in izpostavila, da je namen obnove gozda vzpostavitev prejšnjega stanja, to je sanacija nedovoljenega posega in torej vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar ni jasno, zakaj mu je tožena stranka naložila posaditev ravno 2000 dreves in je iz tega razloga tudi sklicevanje na Gozdno gozdarski načrt irelevantno, saj le-ta predstavlja zgolj smernice in načrt za ukrepe na področju gozdarstva in ni podlaga za izvedbo ukrepov za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi nedovoljene sečnje. Pri tem pa je tožeča stranka izpostavila, da se je organ skliceval na dokument, torej gojitveni načrt, ki je bil izdan in dopolnjen po izvršeni sečnji, saj se je sečnja gozda odvijala med 10. 4. 2016 in 20. 5. 2016, medtem ko je bil gojitveni načrt in njegova dopolnitev sprejet 9. 9. 2016 in 8. 11. 2016. Tako po mnenju tožeče stranke tožena stranka v odločbi ni obrazložila v čem in na kakšen način se z naložitvijo obnove zasaditve zagotavlja trajnost in biološka stabilnost gozda.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka zraven odrejenih 306 označenih dreves s strani revirnega gozdarja posekala dodatnih 1018 dreves na delu parc. 129 k.o. ... na površini 2.05 ha. Sporna pa je količina in vrsta dreves, ki jih mora tožeča stranka na novo posaditi, saj po mnenju tožeče stranke za navedeno ni nobenega stvarno utemeljenega razloga.

10. Po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) je posek na golo, kot način gospodarjenja z gozdovi, prepovedan. Določba prvega odstavka 23. člena istega zakona lastniku gozda nalaga, da mora gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, obnoviti na način in v roku, ki ga določi Zavod za gozdove z odločbo. Kljub navedbam tožnika o pričakovani spremembi prostorskega akta v Občini Slovenska Bistrica, prostorski akti še niso bili dokoočno spremenjeni na način, da bi bilo predmetno območje gozda spremenjeno v pašno območje oziroma travnik.

11. Po navedenem je torej izvedbo obnove gozda, ki je bil posekan na golo, mogoče naložiti le lastniku gozda. Na podlagi podatkov o lastništvu, ki izhajajo iz zemljiške knjige in so v tem postopku tudi nesporni, je tožeča stranka lastnik dela gozda, na katerem je bil opravljen poseg in je bi lastnik tudi v času sečnje, pri čemer tožeča stranka sečnje niti ne zanika.

12. Po določbi 1. alinee prvega odstavka 5. člena Zakona o gozdovih se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija, zaradi česar mora lastnik z gozdovi gospodariti v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti izdanimi po tem zakonu. Po določbi 15. točke 3. člena ZG je opustošen gozd gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

13. Ne držijo tožbene navedbe, da iz odločbe ni jasno na kak način je tožena stranka izmerila območje poseka, saj iz odločbe jasno izhaja, da je Zavod opravil izmero s pomočjo navigacijske naprave GPSMAP. Kljub navedenemu pa je pritrditi tožbenim navedbam, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena in tudi sama s seboj v nasprotju, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe namreč ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnove gozda na površini 2,05 ha ter način izvedbe obnove gozda, to je količine, starosti in drevesne vrste sadik, glede na odstotke ciljne drevesene sestave gozda na navedenem območju kot izhaja iz 3. strani obrazložitve izpodbijane odločbe: „smreka 44%, jelka 2%, bor 10%, bukev 19%, hrast 8%, plemetinti listavci 2%, drugi trdi listavci 13%, mehki listavci 2%,“ saj je tožena stranka v odločbi sama napisala, da je obnova odrejena s kombinacijo naravne in umetne obnove, ki je racionalnejša za stranko, in da se pričakuje, da se bodo vrste, kot so „iglavci smreka in črni bor ter jelka pomladili po naravni poti, saj je njihovo seme lažje in lahko migrira iz sosednjih sestojev“. Tako tožena stranka ni obrazložila niti razhajanja med številom podrtih dreves 1018 v razliki do 2000 naloženih sadik, kakor tudi ne vrsto in strukturo podrtega drevja, kakor tudi ni obrazložila zakaj je odločila sadnjo sadik hrasta, bukve, domači kostanj in češnja v odstotkih, kot izhaja iz razpredelnice, v številu kot izhaja iz razpredelnice, še posebej iz razloga, ker bi naj po obrazložitvi, kot izhaja s 3. strani prvostopenjske odločbe, sestava gozda na tem območju z iglavci znašala 56 %, zaradi česar ni jasno, na kakšni podlagi je prvostopenjski organ prišel do zahtevanega števila sadik 2000, ki bi morale biti posajene. V kolikor znaša odstotek iglavcev 56%, je torej organ moral nujno izhajati iz skupnega števila dreves, ki bi naj rastla na navednem območju več kot 4000, ob upoštevanju navedb organa iz odločbe, da se bodo iglavci zasadili po naravni poti, kar pa predstavlja skoraj štirikrat večjo količino dreves, kot je bilo posekanih.

14. Pri navedenem je pritrditi navedbam tožeče stranke tudi v delu, da se je tožena stranka v odločbi v zvezi z načinom obnove, ki naj bi bil določen in predpisan v Gozdno gojitvenem načrtu št. 29122C skliceval na dokument, ki je bil izdan in dopolnjen po izvršeni sečnji, saj med strankama ni sporno, da se je sečnja odvijala med 10. 4. 2016 do 20. 5. 2016, saj je sečnjo ugotovil Zavod za gozdove ob kontroli 6. 5. 2016, medtem ko se je tožena stranka v odločbi sklicevala na Gozdno gojitveni načrt št. 29122C za območje južno Pohorje 2010 do 2019, ki je bil (po navedbah same tožene stranke) izdan 9. 9. 2016 in dopolnjen 8. 11. 2016, kar je nedvomno po izvršeni sečnji.

15. Tako, glede na določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa da mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitve zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, predmetna odločba obrazložitve ne vsebuje. Izpodbijana odločba namreč nima razlogov, kot izhaja iz zgoraj navedenega oziroma vsaj niso pojasnjena razhajanja glede na ugotovljeno dejansko stanje in glede na določeno količino in vrsto novega načina zasaditve dreves.

16. Ugotovljenih nepravilnosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, čeprav je tožnik takšno kršitev zatrjeval in jo uveljavljal že v pritožbi, pri čemer sodišče na tem mestu pripominja, da je pritrditi tožbenim navedbam tožnika, da mu je bila kršena tudi pravica do izvedbe postopka in s tem kršena pravica do izjave v postopku, saj je napačno stališče drugostopenjskega organa, da je prvostopenjski organ lahko odločal po skrajšanem postopku v ugotovitvenem postopku, na podlagi 23. alinee prvega odstavka 56. člena Zakona o gozdovih, ker 144. člen ZUP v drugem odstavku določa, da če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ na voljo iz uradnih evidenc, ni potrebno posebej zaslišati stranke za varovanje njenih pravic in pravnih koristi. Takšno stališče je po oceni sodišča za predmetno zadevo zmotno, saj v navedeni zadevi organ ni zgolj ugotovil dejanskega stanja na podlagi uradnih podatkov (iz morebitnih evidenc), temveč je Zavod za gozdove med opravljanjem kontrole dne 6. 5. 2016 ugotovil, da je tožnik skrčil še dodatnih 2,05 ha na delu parcele št. ..., in da je pri tem posekal 1018 dreves, kar predstavlja 646 m3 bruto lesne mase, kar vsekakor predstavlja vodenje ugotovitvenega postopka, v okviru katerega bi tožena stranka morala izvesti ustrezni dokazni postopek, s katerim bi ugotovila tudi vrsto posekanih dreves in v posledici glede navedenega in predvidenega zasaditvnega načrta tudi dati kršitelju možnost pravice do izjave v postopku.

17. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in izhaja iz določil ZUP-a 9. člen ZUP-a jasno določa, da je potrebno pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Načelo zaslišanja stranke temelji tako na 22. členu Ustave RS o enakem varstvu pravic, saj mora stranka imeti možnost izjaviti se o vseh pravno relevantnih dejstvih pred odločitvijo organa in tako nadzirati delovanje organa v postopku, ki je odraz teh ustavnih načel. Enak standard izhaja tudi iz dokumentov Sveta Evrope in EU. Načelo zaslišanja stranke tako daje stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Tako organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Ta možnost se lahko da stranki na obravnavi ali izven nje, ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Bistvo tega načela torej ni zgolj v navzočnosti stranke na ustni obravnavi, pač pa predvsem v možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svojo pravico oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.1 Načelo zaslišanja stranke velja tudi v postopku na drugi stopnji, če se pred organom druge stopnje izvaja ugotovitveni postopek ter navaja za odločitev pomembna dejstva.

18. Glede obrazloženosti odločbe sodišče na tem mestu še pripominja, da je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku prav tako zagotavlja 22. člen Ustave. Z njo je upravni organ dolžan na konkreten način in z zadostnim argumenti opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev. Pri tem ni nujno, da je odgovor na vsak argument stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je organ seznanil z argumenti stranke, in da jih je obravnaval, kljub temu pa mora odgovoriti na navedbe stranke, ki so dopustne in dovolj argumentirane, kar je bilo v danem primeru izkazano, da se je do njih mogoče opredeliti, in ki niso očitno neutemeljene, in ki za odločitev ob razumni presoji upravnega organa niso nepomembne. Za zagotovitev pravice do poštenega postopka, kot tudi za zagotovitev zaupanja v delo upravnega organa je namreč velikega pomena, da stranka še posebej, če njenemu zahtevku ni bilo ugodeno ali če ji je naložena določena obveznost, lahko spozna, da se je organ seznanil z njenimi argumenti in jih obravnaval, in da ne ostane v dvomu ali jih morda ni enostransko prezrl. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Organ bi moral tako po mnenju sodišča tožečo stranko pozvati na izjavo in ji predočiti ugotovitve še pred izdajo odločbe iz zgoraj navedenih razlogov, tako da bi se lahko tožeča stranka do ugotovitev organa opredelila in tudi morebiti navajala še druge dokaze.

19. Tako po mnenju sodišča izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, še posebej nima razlogov obrazložitve razhajanja med številom posekanih dreves in številom in vrsto dreves, ki morajo biti na novo posajene, še manj pa je obrazloženo zakaj je odrejena posamezna vrsta listavcev in zakaj ni upoštevan odstotek območja glede na odstotek drevesne sestave gozda (iglavci/listavci) na predmetnem območju in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

20. Po navedenem je sodišče, v skladu z drugim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti in je tako tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Ker je zadeva vrnjena organu v ponovni postopek, bo organ moral dejansko stanje ugotavljati na novo, tožeči stranki dati možnost in pravico do izjave in nato na podlagi vsakega posameznega dokaza ob presoji vseh dokazov skupaj, odločiti in ustrezno obrazložiti svojo odločitev.

21. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče je priznalo tudi 20 % DDV, ker je pooblaščenec tožnika zavezanec za DDV skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Komentar ZUP-a - 2004, stran 86.