Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem (zavrnilnem) delu spremeni tako, da se v 1. točki izreka znesek odškodnine zviša za 1.000,00 EUR (in sedaj znaša 6.627,19 EUR), v 3. točki izreka pa se znesek pravdnih stroškov zviša za 32,87 EUR (in sedaj znaša 1.583,62 EUR).

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 29,40 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici odškodnino v višini 5.627,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2007 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Odločilo je še, da je toženka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v višini 1.550,75 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga tožnica po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo. Pritožuje se zoper zavrnilni del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženki naloži še plačilo odškodnine v višini 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter sorazmerni del pravdnih stroškov. Podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo pravnega standarda pravične denarne odškodnine ter da ji je pri vseh oblikah nastale nepremoženjske škode odmerilo prenizko denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju sodišče prve stopnje tako po njeni oceni ni v zadostni meri upoštevalo intenzivnosti in trajanja njenih telesnih bolečin, kot tudi nastalih nevšečnosti pri zdravljenju. Sodišču prve stopnje očita, da je njeno začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti na psihičnem področju upoštevalo samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ne pa tudi pri odmeri odškodnine za telesne bolečine. Nadaljnji očitek sodišču prve stopnje je, da ni pravično ovrednotilo dejstva, da se bo intenzivnost njenih telesnih bolečin zaradi degenerativnih sprememb v prihodnosti povečevala. Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je po njeni oceni dalo sodišče prve stopnje premajhen poudarek njenim subjektivnim lastnostim, predvsem njeni starosti in pričakovanem trajanju duševnih bolečin, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da se bo v prihodnosti zaradi degenerativnih sprememb stanje poslabšalo. V zvezi z odmerjeno odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti pa navaja, da ji je sodišče prve stopnje neupravičeno očitalo udeležbo na tekmovanju za kraljico metliške črnine, saj to ni lepotno tekmovanje. Opozarja na brazgotine, ki so ji ostale kot posledica operativnih posegov, in na krajšo levo nogo. Meni tudi, da ji za prestani intenzivni primarni in sekundarni strah pripada višja denarna odškodnina od dosojene.

Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08).

Tožnica se pritožuje zoper z izpodbijano sodbo odmerjeno višino denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala kot posledica prometne nesreče z dne 18.7.2004, ki jo je povzročil zavarovanec toženke.

Sodišče prve stopnje je tožnici za pretrpljene in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti pri zdravljenju dosodilo odškodnino v višini 16.000,00 EUR. Tožničine telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju so natančno obrazložene v izpodbijani sodbi, zato jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za navedeno nepremoženjsko škodo ustrezno upoštevalo merila iz 179. člena in 182. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07; v nadaljevanju OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta: načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu; in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Sodišče prve stopnje je navedeno upoštevalo, pri čemer je tožnici dosojeni znesek za pretrpljene in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti pri zdravljenju tudi ustrezno uvrščen v okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo.

Pritožba sicer pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožničine (začasne) psihične težave, ki so ji nastale kot posledica obravnavanega škodnega dogodka, upoštevati pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju, in sicer kot nevšečnost pri zdravljenju. Vendar pa navedeno ne vpliva na pravilnost (celotne) dosojene odškodnine, saj je sodišče prve stopnje tožničine psihične težave zaradi škodnega dogodka pri odmeri odškodnine upoštevalo, in sicer pri prisoji odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (kot začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti). Pritožba namreč zmotno meni, da bi bilo potrebno tožničine psihične težave hkrati upoštevati pri odmeri odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju, saj bi potem tožnica za prestane psihične težave dobila dvojno odškodnino. Nadalje pritožba zmotno navaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ni upoštevalo oziroma ni pravično ovrednotilo bodočih telesnih bolečin, ki jih je predvidel izvedenec. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri te oblike nepremoženjske škode v skladu s 182. členom ZPP upoštevalo tudi bodočo škodo.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni v zadostni meri upoštevalo tožničine mladosti in pričakovanega trajanja duševnih bolečin. Kljub tožničini mladosti (23 let) in v izpodbijani sodbi natančno ugotovljeni zmanjšani kvaliteti tožničinega življenja, ki je posledica škodnega dogodka, tožničine duševne bolečine, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, glede na že obrazložene kriterije za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo in sodno prakso v podobnih primerih nastalih nepremoženjskih škod, ne opravičujejo višje odškodnine od dosojenega zneska 20.000,00 EUR. Tako dosojena odškodnina po oceni pritožbenega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za nastalo škodo.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z dosojeno odškodnino za strah v višini 2.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tako primarni kot sekundarni strah, ki ju je tožnica utrpela, vendar pa, glede na ugotovljeno stopnjo in trajanje strahu, upoštevaje kriterije za odmero odškodnine in sodno prakso v podobnih primerih, tožnici ni mogoče odmeriti višje odškodnine od dosojene.

Pritožba pa utemeljeno navaja, da je dosojena odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.000,00 EUR prenizka. Pritožbeno sodišče meni, da je, glede na številne tožničine brazgotine, ki so natančno opisane v izpodbijani sodbi, in 1 cm krajšo levo nogo, tožničino mladost in izpovedbo, iz katere izhaja, da so brazgotine vzrok za njene duševne bolečine, upoštevaje omenjene kriterije in sodno prakso, pravična denarna odškodnina za to obliko nepremoženjske škode 3.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 1. točki izreka spremenilo (5. alinea 358. člena ZPP) tako, da je tožnici iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti dosodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR (za 1.000,00 EUR več kot v izpodbijani sodbi). Celotna odškodnina za tožnici nastalo nepremoženjsko škodo, ki ji jo mora toženka (še) plačati, tako sedaj znaša 6.627,19 EUR.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo, je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP). Upoštevaje v pritožbenem postopku (še) dosojeni znesek odškodnine, je tožnica v pravdi uspela z 59% svojega tožbenega zahtevka, toženka pa z 41%. Sodišče prve stopnje je tožnici skupaj priznalo 2.928,52 EUR pravdnih stroškov, toženki pa 351,74 EUR pravdnih stroškov, čemur je pritožbeno sodišče sledilo, saj zoper ta dva zneska ni pritožbe. Glede na tožničin 59% uspeh, znaša sedaj višina njenih pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje 1.727,83 EUR, višina pravdnih stroškov toženke pa, upoštevaje 41% uspeh, 144,21 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov tako toženka dolguje tožnici 1.583,62 EUR, torej za 32,87 EUR več, kot v izpodbijani sodbi. Upoštevaje navedeno, je pritožbeno sodišče v 3. točki izreka izpodbijane sodbe višino dosojenih pravdnih stroškov zvišalo za 32,87 EUR.

V preostalem pa je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je tožnica s pritožbo delno uspela, je upravičena do delne povrnitve stroškov pritožbenega postopka (1. in 2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišču je tožnici v skladu z določili Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/03) priznalo priglašenih 750 točk za sestavo pritožbe, 2% za materialne stroške in 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, znaša 419,99 EUR. Ker pa je tožnica uspela (le) s 7% od v pritožbenem postopku še zahtevanega zneska, ji je toženka dolžna povrniti 29,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006).