Jedro

ZPP ne določa ustalitve pristojnosti, če postane med postopkom zaradi spremenjenih okoliščin stvarno pristojno sodišče druge vrste.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

Tožnik je v tožbi, vloženi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, uveljavljal plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel v posledici poškodbe na delu pri toženi stranki - njegovem delodajalcu.

Okrožno sodišče se je s sklepom P 69/2006-2 z dne 24.2.2006 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V nadaljevanju postopka pred delovnim sodiščem je najprej prišlo do subjektivne spremembe tožbe tako, da je tožnik poleg prvotne toženke K. d.d., pri kateri je bil v delovnem razmerju, tožil tudi Z. d.d., pri kateri je imela prvotna toženka zavarovano civilno odgovornost. Po vstopu v pravdo navedene zavarovalnice je tožnik tožbo zoper prvotno toženko umaknil. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu, je s sklepom opr. št. Pd 43/2006-9 z dne 12.7.2006 na podlagi umika tožbe postopek zoper prvotno toženo stranko K. d.d. ustavilo. Hkrati se je v preostalem delu zadeve, to je v sporu med tožnikom in toženo zavarovalnico izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrožno sodišče v Novem mestu pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da v sporu o pristojnosti na podlagi 2. odstavka 25. člena ZPP odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Navaja, da je za odločitev o pristojnosti odločilna narava spornega razmerja ob vložitvi tožbe, oziroma da je pristojnost sodišča vezana na obstoj okoliščin ob vložitvi tožbe. Ker je bilo delovno sodišče pristojno tudi po razširitvi tožbe na toženo zavarovalnico, je glede na ustalitev pristojnosti ostalo pristojno tudi po umiku tožbe zoper eno od obeh toženk.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem o plačilu odškodnine iz naslova poškodbe pri delu tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Samo v tem primeru je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za spor med delavcem tožnikom in zavarovalnico, pri kateri ima tožnikov delodajalec zavarovano civilno odgovornost. Na podlagi 2. odstavka 17. člena ZPP se pristojnost sodišča v prvi vrsti res presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Kasneje spremenjene okoliščine glede na določbe 3. odstavka 17. člena ZPP praviloma ne vplivajo na spremembo pristojnosti sodišča (načelo ustalitve pristojnosti). Vendar velja to le, če se pojavi vprašanje pristojnosti med sodišči iste vrste. Glede pristojnosti sodišča druge vrste pa ZPP ustalitve pristojnosti ne določa. Delovna in socialna sodišča so v primerjavi s sodišči splošne pristojnosti specializirana sodišča (glej 1. člen ZDSS-1 v zvezi z 98. členom Zakona o sodiščih - ZS - UPB3, Ur. l. RS, št. 27/07), torej v smislu določb 3. odstavka 17. člena ZPP sodišča druge vrste.

Po ustavitvi postopka zoper prvo toženo stranko se je spremenil značaj spora, saj je tožena zavarovalnica lahko neposredno tožena le na podlagi zavarovalnega razmerja s tožnikovim delodajalcem v smislu določb 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Ur. l. RS, št. 83/01), to je v smislu tako imenovane direktne tožbe, ne pa na podlagi delovnega razmerja med pravdnima strankama. Gre torej za spor iz premoženjskih razmerij v smislu določb 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Glede na povedano je sodišče na podlagi 2. odstavka 25. člena ZPP odločilo, kot je navedeno v izreku.