Jedro

Kolikor vidi sodišče druge stopnje glede odsotnosti tožnika z dela v času od 23.11.2004 do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le v tem obsegu je bilo v pritožbenem postopku dejansko stanje še sporno) na podlagi tožnikovih navedb ali mnenja izvedenca dr. K. potrebo po dodatnem neposrednem zaslišanju tega izvedenca ali celo po imenovanju dodatnega izvedenca po uradni dolžnosti, gre za ponavljanje že izvedenih dokazov oziroma zgolj za dopolnjevanje že izvedenega dokaznega postopka. Takšno dopolnitev dokaznega postopka je na podlagi določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje dolžno izvesti samo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Tožnik je pred sodiščem izpodbijal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal toženec dne 10.12.2004 zaradi hude kršitve delovnih obveznosti iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02), ker naj bi bil tožnik od 27.10.2004 dalje neupravičeno odsoten z dela. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Ugotovilo je, da bi se moral vrniti na delo najkasneje 23.11.2004, ko je prejel odločbo imenovanega zdravnika, da mu nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov od 22.10.2004 dalje ni priznana. Pri tem se je ob soglasju strank sklicevalo tudi na dokaze, izvedene v socialnem sporu, v katerem je tožnik uveljavljal priznanje nezmožnosti za delo od 22.10.2004 dalje.

Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje prvostopno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob seznanitvi s pravnomočno sodbo, izdano v socialnem sporu pod opr. št. Ps 17/2005, s katero je bila ugotovljena tožnikova zadržanost od dela do 22.11.2004, je ugotovilo, da takšna sodba ne pomeni, da v delovnem sporu ne bi bilo mogoče ugotoviti, da tožnik tudi v času, za katerega ni imel odobrenega bolniškega staleža, dejansko ni bil sposoben za opravljanje svojega dela. Ne glede na izid socialnega spora, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik v času od 23.11.2004 do začetka postopka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi sposoben opravljati svoje delo po pogodbi o zaposlitvi in v ta namen tudi po uradni dolžnosti zaslišati izvedenca dr. K., ki je podal mnenje v socialnem sporu, oziroma angažirati drugega izvedenca medicinske stroke. Ugotovilo je, da ni namen pritožbene obravnave, da bi pritožbeno sodišče dejansko prevzelo pristojnosti, ki jih ima prvostopenjsko sodišče v zvezi z izvajanjem novih dokazov. Zato je ob razveljavitvi prvostopne sodbe izvedbo teh dokazov naložilo prvostopnemu sodišču. Zoper sklep sodišča druge stopnje se pritožuje toženec in navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan ob kršitvi določb 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), saj bi lahko sodišče druge stopnje v zadevi meritorno odločilo in sicer na podlagi izvedenih dokazov, ki so v spisu ali po izvedbi obravnave in izvedbi še dodatnih dokazov. Navaja, da je namen 30. člena ZDSS-1, da se postopek v delovnih sporih pospeši in da se zmanjša število razveljavljenih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, če je smotrneje, da pritožbeno sodišče samo ponovi izvedene dokaze. Pri tem bi sodišče pri svojem odločanju moralo upoštevati pravnomočno sodbo glede tožnikove zadržanosti z dela, izdano v zadevi Ps 17/2005. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 30. člena ZDSS-1 zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov, oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pri tem lahko sodišče druge stopnje na obravnavi ponovi dokaze v skladu z določbo zakona, ki ureja pravdni postopek, o ponavljanju dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje, izvede nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka (3. odstavek 30. člena ZDSS-1). Pravilno pritožba navaja, da je namen teh določb pospešitev postopka v delovnih in socialnih sporih in kar najbolj smotrna izvedba postopka.

Ker sta stranki soglašali z uporabo izvedeniškega mnenja kirurga dr. K., sicer pribavljenega v socialnem sporu glede tožnikove zadržanosti z dela in soglašali z upoštevanjem izvedenčevih dodatnih izpovedb tudi v tem delovnem sporu, se šteje, da so bili v zadevi glede tožnikove delazmožnosti pred sodiščem prve stopnje izvedeni vsi dokazi, ki sta jih stranki predlagali. Kolikor vidi sodišče druge stopnje glede odsotnosti tožnika z dela v času od 23.11.2004 do izdaje sporne izredne odpovedi (le v tem obsegu je bilo v pritožbenem postopku dejansko stanje še sporno) na podlagi tožnikovih navedb ali mnenja izvedenca dr. K. potrebo po dodatnem neposrednem zaslišanju tega izvedenca ali celo po imenovanju dodatnega izvedenca po uradni dolžnosti, gre za ponavljanje že izvedenih dokazov oziroma zgolj za dopolnjevanje že izvedenega dokaznega postopka. Takšno dopolnitev dokaznega postopka pa je na podlagi določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 dolžno izvesti sodišče druge stopnje samo, upoštevaje pri tem tudi določbe 3. odstavka tega člena.

Glede na navedeno je sodišče v skladu z določbami 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek.