Jedro

V primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.

Izrek

Za odločanje v kazenski zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VI K 37943/2015 z dne 26. 10. 2015 kazensko zadevo zoper obdolženega K. L. odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, ker naj bi do zatrjevane okrnitve osebnega in sodniškega ugleda ter dostojanstva oškodovanke prišlo šele, ko so se s spornimi zapisi seznanile pristojne osebe na Vrhovnem državnem tožilstvu v Ljubljani in je tako to smatralo za kraj, kjer je nastala prepovedana posledica.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 13. 5. 2016 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti in navedlo, da je za odločanje o zadevi glede na težo, predvsem pa kraj storitve obravnavanega kaznivega dejanja stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah (2. točka prvega odstavka 25. člena in prvi odstavek 26. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP).

B.

3. Po določbi 2. točke prvega odstavka 25. člena ZKP na prvi stopnji sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZKP pa je krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno.

4. V predmetnem kazenskem postopku je bila zoper obdolženca na Okrožno sodišče v Ljubljani vložena obtožba, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika-1 (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. V prvem odstavku 160. člena KZ-1 je za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh mesecev, zato je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). V zvezi s krajevno pristojnostjo pa je iz konkretnega dela opisa obtožbe razvidno, da je obdolženec napisal kazensko ovadbo v Rogaški Slatini (kraj, kjer je storilec deloval), da pa jo je naslovil na Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju VDT) in so se s spornimi zapisi tako seznanile zaposlene osebe na VDT na območju Ljubljane (kraj, kjer je nastala prepovedana posledica). V takem primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Glede na to, da je bila obtožba Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani vložena na območju Ljubljane, je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 38. člena ZKP odločilo, da je za postopek v kazenski zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.