Jedro

Uporaba določbe 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pride v poštev v primerih, ko priključitev na komunalne vode in druge objekte in naprave ni izvedena in se presoja, ali je priključitev dejansko mogoča. To je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ. Tožnikova stavbna zemljišča so (dejansko) priključena na javno električno omrežje. Ne gre torej za primer, ko bi se šele presojala dejanska možnost priključitve na električno omrežje, kar dokazuje tudi Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje, ki jo je kot dokaz predložil tožnik sam. Pri tem mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da dejstvo, da je sam zgradil kablovod, ne vpliva na odmero NUSZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, št. DT 4224-13264/2013-19 13-130-01 z dne 2. 12. 2014 zavezancu - tožniku, odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za stavbe, dvorišča, nezazidana stavbna zemljišča in za velike komplekse, vse za poslovni namen, na naslovu ... v ..., v skupni višini 125.850,80 EUR. V drugem odstavku izreka je prvostopenjski organ odločil, da se zavezancu vrne znesek preveč plačanega NUSZ skupaj z zakonitimi obrestmi, obračunanimi od dneva plačila do dneva vračila, na transakcijski račun zavezanca, v 30 dneh od dneva vročitve odločbe. V tretjem odstavku je še odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da je zaradi odločitve drugostopenjskega organa, ki je z odločbo, št. DT -499-13-8/2014-2 z dne 10. 10. 2014, ugodil pritožbi zavezanca (v nadaljevanju tožnika) in mu zadevo vrnil v ponovni postopek z napotilom, da mora ugotoviti pravilne podatke o površinah posameznih objektov in stavbnih zemljišč ter natančno določiti za katere objekte in stavbna zemljišča se odmerja NUSZ, tako, da bo podatke mogoče preveriti, pozval Občino ... (v nadaljevanju Občina), da mu posreduje resnično dejansko stanje. Z dopisom, št. 422-119/2013 z dne 11. 11. 2014 mu je Občina sporočila površine in točke posameznih objektov in stavbnih zemljišč na naslovu ..., kot so navedene v prilogi dopisa. Iz dopisa Občine izhaja, da je z navedenimi podatki seznanila tožnika in ga hkrati pozvala, da se v predpisanem roku izreče o le-teh ter o morebitnih drugačnih navedbah posreduje ustrezna dokazila. Na poziv Občine se je tožnik pravočasno odzval, vendar za svoje navedbe ni predložil ustreznih dokazil. Glede na navedeno, je v ponovnem postopku prvostopenjski organ tožniku odmeril NUSZ za leto 2013 za površine, kot jih je navedel v obrazložitvi in izreku odločbe. Nadalje prvostopenjski organ povzame relevantne zakonske in podzakonske določbe. Ker je iz knjigovodske evidence ugotovil, da je tožnik za leto 2013 poravnal znesek NUSZ v višini 127.952,15 EUR, kar je več kot znaša odmerjeno NUSZ, je odločil, da se mu, na podlagi določb prvega odstavka 97. člena in prvega odstavka 99. člena v zvezi z 96. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vrne preveč plačani znesek NUSZ skupaj z obrestmi od dneva plačila davka.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ z odločbo, št. DT-499-13-88/2015-2 z dne 15. 5. 2015 kot neutemeljeno zavrnil. Po tem, ko povzame relevantne zakonske in podzakonske predpise, navaja, da je za mnenje v zvezi s pritožbenimi navedbami pozval Občino. Ta je v odgovoru, št. 422-119/2013 z dne 8. 1. 2014 ugovore tožnika zavrnila kot pavšalne in neutemeljene. Z odgovorom je nato seznanila tožnika, ki je pri svojih pritožbenih navedbah vztrajal. Nadalje navaja, da so pritožbene navedbe glede komunalne opremljenosti neutemeljene, saj iz spisa izhaja, da so izpolnjeni pogoji glede komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč v kompleksu tožnikovih parcel. Občina je v postopku upoštevala dejansko možnost priključitve vsake posamezne parcele na komunalno infrastrukturo. Temu pritrjuje tudi tožnik, ko navaja primer parc. št. ... k.o. ..., ki je bila izvzeta iz obračuna. Tožnik je bil s površinami posamezne parcele seznanjen, iz dopisa, št. 422-119/2013 z dne 11. 11. 2014 pa izhaja, da pripomb ni imel. Iz pogodbe, ki jo priložil tožnik, je tudi razvidno, da so stavbna zemljišča priključena na električno omrežje v RTP 110/20 kV RTP ... s podzemnim vodom. Glede na navedeno, ne pride v poštev uporaba 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ilirska Bistrica (v nadaljevanju Odlok), saj ne gre za možnost priključitve, ampak je tožnik dejansko priključen na javno električno omrežje. Neutemeljene so tudi navedbe v zvezi z zelenico na parc. št. ... k.o. ... Pri obračunu NUSZ se ne upošteva grafični prikaz parcele, ampak se upošteva namenska raba parcele, kot je ta opredeljena v evidencah GURS-a. Glede napačnega točkovanja stavbnih zemljišč po 7. členu Odloka, gre prav tako pritrditi Občini, saj se po navedeni določbi, kolikor ni mogoče določiti rabe, upošteva po površini prevladujoča raba objekta, kar je v tožnikovem primeru najmanjše število točk, pri tem pa niso bili upoštevani nobeni fiktivni objekti, ampak objekti v lasti tožnika, ki dejansko obstajajo v naravi. Ostale pritožbene navedbe so pavšalne in se do njih ni mogoče opredeliti.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper prvostopenjsko odločbo vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, toženki pa naloži v povrnitev tudi stroške tega postopka. V tožbi navaja, da sta se prvo in drugostopenjski organ do njegovega ugovora glede komunalne opremljenosti opredelila le pavšalno in neobrazloženo. Odločbe se v tem delu ne da preizkusiti. Prav tako drugostopenjski organ ni upošteval njegovih ugovorov glede napačne uporabe določb Odloka. Napačno je točkovanje po 4. členu Odloka, saj se opremljenost stavbnega zemljišča presoja glede na posamezno zemljišče in ne na splošno. Organ bi moral ugotoviti dejansko komunalno opremljenost in se ne le pavšalno sklicevati na lego parcel. Takšno stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče v zadevi, št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006. Nepravilno tolmačenje 4. člena Odloka izhaja tudi iz odločitve prvostopenjskega organa, ki je na njegovo pripombo iz obračuna NUSZ izvzel parc. št. ... k.o. ..., ki ne izpolnjuje pogojev komunalne opremljenosti. Organa sicer to jemljeta kot dokaz, da je Občina upoštevala dejansko možnost priključitve, vendar pa odprava napake za eno parcelo nikakor ne more biti dokaz, da so bile upoštevane možnosti priključitve vsake posamezne parcele na komunalno infrastrukturo. Nadalje tožnik navaja, da je parcela št. ... k.o. ... zagotovo oddaljena od priključka števcev pitne vode in priključka mesta za telekomunikacije za več kot 100 m. Glede tega ugovora izpodbijana odločba nima nobene argumentacije, zaradi česar se je v tem delu tudi ne da preizkusiti. Po tožnikovem mnenju Odlok tudi ne daje pravne podlage, da je glede priključitve na električno omrežje mogoče upoštevati priključitev z zasebnim kablovodom, saj Odlok govori o najdaljši razdalji do javnega priključka, ta razdalja pa je večja od 500 m, s čimer se strinja tudi toženka. Napačno je tudi tolmačenje 7., 7a., 7b. in 10. člena Odloka, po katerih se nezazidana stavbna zemljišča točkujejo glede na smotrno uporabo stavbnega zemljišča. To ni pravilno, saj se nezazidana stavbna zemljišča ne more točkovati, saj na njih ni nobenih objektov. Glede parc. št. ... tožnik zatrjuje, da so na njih zelenice v površini 16287 m2, ki v skladu s 6. členom Odloka niso poslovne površine, od katerih se odmerja NUSZ. Med poslovne površine tudi ne sodijo notranje ceste in poti. To v izpodbijani odločbi ni bilo upoštevano. Z izpodbijano odločbo so bile kršene njegove ustavne pravice, saj je treba pri določanju zneska NUSZ upoštevati veljavno zakonodajo, sicer pride do prekomernega posega v lastninsko pravico zavezanca za plačilo NUSZ, v konkretnem primeru tožnika. Sodišču predlaga, da pravilno ugotovi dejansko stanje ter pravilno uporabi določila veljavnih zakonov in Odloka ter na ta način ustrezno odmeri NUSZ. Vsi njegovi ugovori stremijo v enako smer, saj kljub štirikratnemu odločanju v zadevi še vedno ni dobil ustrezno obrazloženih odgovorov, zakaj so njegove navedbe neutemeljene.

5. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

K točki I. izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ, po oceni sodišča, navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, ki jih je dodatno obrazložil še drugostopenjski organ in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

8. Odmera NUSZ je urejena v VI. poglavju Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), dopolnjena še z določbami od 218. do 218 d. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki podrobneje opredeljujejo stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ, določajo osnovo za odmero ter način pridobivanja podatkov, potrebnih za odmero NUSZ. Podrobnejša merila in vrednost točke za odmero NUSZ pa so, za konkretni primer, določeni v Odloku.

9. Glede tožnikovega ugovora, da so na parc. št. ... k.o. ... v naravi zelenice v površini 16287 m2, ki v skladu s 6. členom Odloka niso poslovne površine, od katerih se ne odmerja NUSZ ter da poslovne površine tudi niso notranje ceste in poti, kar v izpodbijani odločbi ni bilo upoštevano, sodišče pojasnjuje, da ZGO-1 v 218. c in 218. č členu določa način ugotavljanja relevantnega dejanskega stanja, ki je podlaga za odmero NUSZ. Navedeni določili določata, da mora občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Podatke o površini nezazidanih stavbnih zemljišč mora občina pridobiti iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Če se zavezanec s podatki občine, o katerih je bil obveščen z javnim naznanilom, ne strinja, mora v roku enega meseca od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis spremembe podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi. V nasprotnem se šteje, da so podatki občine pravilni. O možnosti takšnega postopanja je bil tožnik seznanjen z dopisom, št. 422-97/2013 z dne 29. 7. 2013. Iz citiranih zakonskih določb torej jasno izhaja, da občina pri odmeri NUSZ upošteva podatke iz uradnih evidenc. Konkretna parcela št. ... k.o. ... je v evidenci GURS-a v celotni površini po namenski rabi evidentirana kot območje stavbnih zemljišč, kar je Občina ugotovila z vpogledom v navedeno evidenco in o čemer je bil tožnik večkrat seznanjen.

10. Ugovor, da je bila pri odmeri NUSZ nepravilno upoštevana opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave, ni utemeljen. Odlok v drugem odstavku 4. člena določa, da se za posamezne uporabnike zazidanih stavbnih zemljišč točkuje dejanska možnost priključitve na komunalne vode, druge objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena. Šteje se, da je priključitev možna, če je razdalja od objekta do mesta priključitve največ 100 metrov, razen za kanalizacijo, kjer je ta razdalja največ 50 metrov. Uporaba citirane določbe Odloka pride v poštev v primerih, ko priključitev na komunalne vode in druge objekte in naprave ni izvedena in se presoja, ali je priključitev dejansko mogoča. To je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ. Tožnikova stavbna zemljišča so (dejansko) priključena na javno električno omrežje. Ne gre torej za primer, ko bi se šele presojala dejanska možnost priključitve na električno omrežje, kar dokazuje tudi Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 514810/Pog, ki jo je kot dokaz predložil tožnik sam. Pri tem mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da dejstvo, da je sam zgradil kablovod, ne vpliva na odmero NUSZ (prim. Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi, št. IV U 177/2013 z dne 3. 6. 2014). Navedeno velja tudi glede zatrjevane komunalne (ne)opremljenosti parc. št. ... k.o. ... Da je ta parcela komunalno opremljena z ustrezno infrastrukturo, izhaja tudi iz potrdila A., d.o.o., s katerim je bil tožnik ustrezno seznanjen.

11. Sodišče pritrjuje tožniku, da se pri odmeri NUSZ upošteva komunalna opremljenost vsakega posameznega stavbnega zemljišča. Pri tem ne zadošča ugotovitev, da določeno zemljišče sodi v območje, ki je komunalno opremljeno. Neutemeljen pa je tožbeni očitek, da prvostopenjski organ ni za vsako posamezno parcelo preveril, ali je izpolnjen pogoj komunalne opremljenosti iz tretjega odstavka 4. člena Odloka. Da so stavbna zemljišča, od katerih je bilo odmerjeno NUSZ, komunalno opremljena, izhaja iz upravnega spisa, in sicer potrdil upravljavcev javne infrastrukture ter seznama površin in točkovanja parcel po kriteriju opremljenosti (dopis, št. 422-119/2013 z dne 30. 10. 2014 s prilogo), s katerimi je bil tožnik tudi seznanjen. V nadaljnjo presojo pravilnosti točkovanja se sodišče ni spuščalo, ker tožnik te kršitve zatrjuje le pavšalno, pri čemer pa sta že prvostopenjski in drugostopenjski organ na ta ugovor jasno odgovorila.

12. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek o neobrazloženosti odločbe. Tako prvostopenjski, kot drugostopenjski organ sta v odločbah navedla vse relevantne podatke za odmero NUSZ in tudi pojasnila, zakaj tožnik v svojimi ugovori, ki jih je podal v pritožbi, ne more uspeti. Pri tem je drugostopenjski organ, pred sprejemom odločitve, pozval Občino, da poda svoje mnenje na pritožbene navedbe. S tem mnenjem je tudi seznanil tožnika, ki je sicer vztrajal pri svojih navedbah, za katere pa, razen Pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 514810/Pog, ni predložil dokazov.

13. Vsi ostali tožbeni ugovori, ki jih tožnik le posplošeno zatrjuje, predvsem ugovori glede točkovanja nezazidanih stavbnih zemljišč glede na njihovo smotrno uporabo in glede kršitve ustavnih pravic, so povsem enaki ugovorom, ki jih je tožnik podal že v svoji pritožbi zoper izpodbijano odločbo in na katere je drugostopenjski organ (tožena stranka) v svoji odločbi pravilno in dovolj podrobno odgovoril. Sodišče jih zato ponovno ne presoja in se, v skladu z zgoraj navedenim drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, nanje v celoti sklicuje.

14. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu. V postopku pred njeno izdajo niso bile zagrešene kršitve postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Glede na navedeno, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.