Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo Up-290/17 z dne 23. 6. 2022 poseglo tudi v določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP v zvezi z rokom za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist in odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15 dnevni rok za vložitev predloga, v neskladju z Ustavo. Do odprave protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.

S citirano odločbo je namreč Ustavno sodišče izenačilo roke za vložitev predlogov za nadomestno izvršitev zaporne kazni za vse, z materialnim zakonom določene alternativne oblike izvršitve zaporne kazni.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo predlog obsojenčevega zagovornika za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenega brez navedbe pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu obsojenčevega zagovornika za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi in podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih za svojo odločitev sledilo drugemu odstavku 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je določal za vložitev predloga za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist 15 dnevni rok in s tem zavrnilo pritožnika, ki je podaljšanje roka za vložitev predloga utemeljeval z odločitvijo in vsebino odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-14/20 z dne 14. 5. 2020. Iz vsebine citirane odločbe izhaja, da se je Ustavno sodišče opredelilo do 15 dnevnega, prekluzivnega roka za vložitev predloga za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom. Citirana ustavna odločba se torej ne nanaša na obravnavano procesno situacijo v zvezi s predlogom za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist. 6. Ustavno sodišče pa je z odločbo Up-290/17 z dne 23. 6. 2022 poseglo tudi v določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP v zvezi z rokom za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist in odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15 dnevni rok za vložitev predloga, v neskladju z Ustavo. Do odprave protiustavnosti se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.

S citirano odločbo je namreč Ustavno sodišče izenačilo roke za vložitev predlogov za nadomestno izvršitev zaporne kazni za vse, z materialnim zakonom določene alternativne oblike izvršitve zaporne kazni.

7. Izpodbijani sklep je bil izdan 27. 2. 2022, torej še preden je bila sprejeta odločba Ustavnega sodišča. Tako ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča predloga obsojenega, ki je bil vložen 6. 5. 2022, ni mogoče šteti kot prepoznega, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

8. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojeni A. A. že prestaja zaporno kazen v ZKPZ Koper od 30. 8. 2022 dalje, zato je upoštevajoč vsebino odločbe Ustavnega sodišča predlog zagovornika obsojenega za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist pravočasen.

9. Glede na povedano, bo moralo prvostopenjsko sodišče o predlogu obsojenega, ki je pravočasen, v novem odločanju vsebinsko odločiti.