Jedro

Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Ptuju (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je s sklepom I K 15312/2023 z dne 17. 4. 2025 kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je oškodovanka kot tožilka A. A. dne 24. 1. 2025 vložila zoper sklep sodišča prve stopnje I K 15312/2023 z dne 29. 2. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 15312/2023 z dne 9. 10. 2024.

2.Sklep sodišča prve stopnje z laično pritožbo izpodbija oškodovanka kot tožilka, sicer brez izrecne opredelitve pritožbenega razloga, smiselno zaradi nestrinjanja s prvostopenjsko sprejetimi zaključki. Izrecnega pritožbenega predloga ne podaja.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da oškodovanec kot tožilec ni naveden med tistimi, ki lahko na podlagi prvega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti. Na temelju določbe prvega odstavka 421. člena ZKP smejo namreč zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti (le) vrhovni državni tožilec, obdolženi in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa v njegovo korist tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno. Vso pritožbeno izvajanje, s katerim pritožnica izraža nestrinjanje s prvostopenjsko odločitvijo, se zatorej pokaže kot brezpredmetno, saj na pravilno in zakonito sprejete pravne in dejanske zaključke ne more vplivati.

5.Ker je bilo ob preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotoviti, da razlogi, s katerimi oškodovanka kot tožilka A. A. izpodbija sklep sodišča prve stopnje, niso podani, je v posledici obrazloženega pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 421, 421/1, 422, 422/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.