Jedro

Ker je nasprotna udeleženka zoper odločitev prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo, o kateri odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit za postopek pred višjim sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke z 27. 2. 2018. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je na podlagi 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pri Okrajnem sodišču pooblaščenec vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. S. M. je solastnik nepremičnine in bi ga moralo sodišče upoštevati kot stranko v postopku. Sodišče bi moralo vpogledati v sodni spis na mariborskem okrožnem sodišču Ig 263/92, ko se je sodišče postavilo na stran kriminalne združbe, ki je nezakonito dobila nepremičnino, sedaj pa sodišče od njega zahteva pravosodni izpit. Zaradi povedanega je dobil sladkorno bolezen, nasprotna udeleženka pa depresijo. Meni, da se to dogaja, ker ni Slovenec. Po Zakonu o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, bi moralo sodišče ustaviti postopek, ki omogoča kriminalcem, da unovčijo ukradeno terjatev.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo pritožbo, ki jo je vložila nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu, ki ni izkazal potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, na katerega ga je sodišče prve stopnje pozvalo in opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če pooblaščenec potrdila ne bo predložil. 6. Pooblaščencu nasprotne udeleženke je bil sklep sodišča s pozivom na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in opozorilom na posledice vročen. Pritožbe ni dopolnil s predložitvijo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča pritožba ne izpodbija. Pritožnica sodišču očita, da po nepotrebnem od njenega pooblaščenca terja predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, saj 87. člen ZPP dopušča, da je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.

7. Prvi odstavek 87. člena ZPP res določa, da je lahko v postopku pred okrajnim sodiščem pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Vendar citirano določilo v tretjem odstavku prav tako določa, da je lahko pooblaščenec v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker je nasprotna udeleženka zoper odločitev prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo, o kateri odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit za postopek pred višjim sodiščem.

8. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZPP pooblaščenca nasprotne udeleženke pozvalo, naj predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Hkrati je opozorilo tudi na posledice, do katerih bo prišlo, če pooblaščenec ne bo predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker pooblaščenec pooblastila o opravljenem državniškem izpitu ni predložil in je bila pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tako pritožbo zavrglo (drugi odstavek 89. člena ZPP).

9. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi izpodbilo pravilne zaključke prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe o tem, da je pooblaščenec solastnik nepremičnine, o njunem zdravstvenem stanju in narodni pripadnosti pooblaščenca, niso odločilnega pomena, in ne vplivajo na odločitev o zadevi, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).