Jedro

V postopku delitve solastnega premoženja revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom N 3/2005 z dne 16. 2. 2007 opravilo fizično delitev nepremičnin v solasti udeležencev tega postopka. Sklep o delitvi je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cp 1362/2007 z dne 14. 11. 2007 potrdilo.

2. Zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je le-to potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča o fizični delitvi nepremičnin v solastnini udeležencev postopka, je prvi nasprotni udeleženec M. V. vložil revizijo. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 3/2005 z dne 17. 1. 2008 revizijo zavrglo, drugostopenjsko sodišče pa je s sklepom I Cp 279/2008 z dne 13. 8. 2008 sklep o zavrženju revizije potrdilo.

3. Tudi v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa naveden sklep pritožbenega sodišča prvi nasprotni udeleženec izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve procesnih pravil, ki se po njegovem mnenju odraža v stališču obeh nižjih sodišč, da revizija v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnega premoženja ni dovoljena. Meni, da je revizija (tudi) v takih postopkih dovoljena, če vrednost premoženja, ki se deli, presega tisto vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa kot pogoj za dovoljenost revizije; v konkretnem primeru je ta vrednost presežena tako glede premoženja, ki je bilo predmet delitve, kot celote, kot tudi glede deležev posameznih solastnikov. Opozarja na določbo 25. člena Ustave RS, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva in jo interpretira na način, da je tudi pravica do revizije vedno zagotovljena.

4. Revizija je bila vročena preostalima udeležencema postopka, ki nanjo nista odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi tretjega odstavka 400. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Obravnavana revizija je torej, kot pravilno poudarja revident sam, dovoljena. To pa še ne pomeni, da je tudi utemeljena.

7. Postopek za delitev premoženja v solastnini je nepravdni postopek. Zakon o nepravdnem postopku, ki (v nerazveljavljenem delu) ureja procesna pravila v nepravdnih postopkih, v 34. členu določa, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, če zakon ne določa drugače. In kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje in ponovilo pritožbeno sodišče, za postopke, kakršen je konkreten, drugačne ureditve – takšne, ki bi revizijo dovoljevala, ni. Tudi sodna praksa je o tem povsem enotna(1). Ker ZNP sporno vprašanje ureja jasno in v celoti, se revident neutemeljeno sklicuje na določbo 37. člena istega zakona, po kateri se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

8. Procesno napačno revident svojo pravico do revizije utemeljuje tudi z določbo 25. člena Ustave RS: ustavna pravica je namreč le pravica do rednega pravnega sredstva, ne pa tudi do izrednih pravnih sredstev(2).

9. Revizija je torej neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklepa II Ips 592/97 in II Ips 650/2005. Op. št. (2): Primerjaj odločbe II Ips 260/2003, II Ips 646/2001, II Ips 172/2005, II Ips 477/2004, II Ips 76/2005 in številne druge.