Jedro

Skladno z načelom publicitete in zaupanja v zemljiško knjigo obstoji neizpodbitna domneva, da je bila dolžnica seznanjena z dejstvom, da je na obravnavanih stavbnih pravicah ustanovljena hipoteka v korist upnika. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 264. člena SPZ je z ustanovitvijo hipoteke na stavbnih pravicah upnik hkrati pridobil tudi zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbnih pravic za plačilo nadomestila ob morebitnem prenehanju stavbnih pravic. Dolžnica je tako tudi s tem dejstvom bila ali pa bi vsaj morala biti seznanjena že s samim vpisom hipoteke upnika na stavbnih pravicah v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku osebnega stečaja nad dolžnico na predlog upnika izdalo sklep o zavarovanju denarne terjatve z začasno odredbo opr. št. St 000/2022 z dne 16. 2. 2022, s katerim je dolžnici prepovedalo odtujiti ali obremeniti lastne nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Zoper sklep o zavarovanju je dolžnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo ter potrdilo izdano začasno odredbo.

2. Dolžnica je zoper izpodbijani sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), predvsem pa iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledične zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik, ki je prerekal vse navedbe dolžnice ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno: da je dolžnica lastnica nepremičnin, na katerih so bile leta 2006 ustanovljene stavbne pravice; da je bila v letu 2010 na obravnavanih stavbnih pravicah ustanovljena hipoteka v korist upnika; da so bile stavbne pravice v letu 2012 prenesene na družbo A. d. o. o., s katero je bilo v letu 2016 dogovorjeno letno nadomestilo za stavbne pravice v višini 250.000,00 EUR ter da je Okrajno sodišče v Ljutomeru po vloženi tožbi dolžnice kot lastnice nepremičnin z zamudno sodbo z dne 20. 5. 2019 (v nadaljevanju: zamudna sodba) odločilo o predčasnem prenehanju stavbnih pravic zaradi neplačevanja dogovorjenega letnega nadomestila. V obravnavanem postopku osebnega stečaja nad dolžnico je upnik predlagal začasno odredbo za zavarovanje svoje denarne terjatve, ki izhaja iz upnikove zastavne pravice na terjatvi družbe A. d. o. o. zoper dolžnico iz naslova nadomestila za povečanje tržne vrednosti nepremičnin dolžnice, na katerih so stavbne pravice prenehale.

6. Iz pritožbenih navedb izhaja grajanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je v postopku odločanja o izdaji začasne odredbe presodilo, da je upnik izkazal verjetnost obstoja terjatve zoper dolžnico. Pritožba navaja, da je upnikova terjatev (zastavljena terjatev družbe A. d. o. o.) prenehala obstajati, saj naj je bila s tožbo dolžnice na prenehanje stavbnih pravic z dne 5. 12. 2018 pobotana s terjatvijo dolžnice zoper družbo A. d. o. o. iz naslova neplačanih letnih nadomestil za stavbne pravice. Da je bila obravnavana terjatev pobotana oziroma kompenzirana z nasprotno denarno terjatvijo dolžnice, naj bi po navedbah pritožbe odločilo tudi Okrajno sodišče v Ljutomeru, kar naj bi jasno in nedvoumno izhajalo iz obrazložitve zamudne sodbe.

7. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi bistvena okoliščina, da je bila hipoteka na stavbnih pravicah v korist upnika (ki ob morebitnem prenehanju stavbnih pravic hkrati pomeni tudi zastavno pravico na terjatvah imetnika stavbnih pravic zoper dolžnico), ustanovljena leta 2010 (v zemljiško knjigo vpisana leta 2011), medtem ko je bilo nadomestilo za stavbne pravice med dolžnico in družbo A. d. o. o. dogovorjeno v letu 2016 ter je zapadlo v plačilo v letu 2017 ter 2018. Hipoteka zastavnega upnika na stavbni pravici se ob prenehanju slednje na podlagi zakona pretvori v zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila, ki mu ga dolguje lastnik nepremičnine iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 264. člena SPZ). Vezano na zastavitev terjatve, zakon nadalje določa, da lahko dolžnik zastavljene terjatve po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno terjatev izpolni samo zastavnemu upniku (180. člen SPZ), hkrati pa lahko dolžnik zastavljene terjatve uveljavlja v pobot z zastavnim upnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o zastavitvi pobotal z zastaviteljem (186. člen SPZ v zvezi s prvim odstavkom 315. člena OZ). V skladu z navedenim je lahko dolžnica ob prenehanju stavbnih pravic na njenih nepremičninah nadomestilo imetniku stavbnih pravic (družbi A. d. o. o.) iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnin veljavno izpolnila le upniku, ki je že s hipoteko na stavbni pravici pridobil tudi morebitno zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila. Predmetne terjatve dolžnica zato posledično ni mogla pobotati s svojo nasprotno terjatvijo zoper družbo A. d. o. o. kot to zatrjuje v pritožbenih navedbah, niti predmetnega ugovor pobotanja ne more uveljavljati v razmerju z upnikom.

8. Neutemeljeni so ob tem tudi ugovori dolžnice, da zastavna pravica upnika na obravnavani terjatvi sploh ni mogla nastati, ker dolžnica o zastavitvi terjatve družbe A. d. o. o. ni bila obveščena. Skladno z načelom publicitete (6. člen ZZK-1) in zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) obstoji neizpodbitna domneva, da je bila dolžnica seznanjena z dejstvom, da je na obravnavanih stavbnih pravicah ustanovljena hipoteka v korist upnika. Ob upoštevanju predhodno citirane določbe drugega odstavka 264. člena SPZ, je z ustanovitvijo hipoteke na stavbnih pravicah upnik hkrati pridobil tudi zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbnih pravic za plačilo nadomestila ob morebitnem prenehanju stavbnih pravic. Dolžnica je tako tudi s tem dejstvom bila ali pa bi vsaj morala biti seznanjena že s samim vpisom hipoteke upnika na stavbnih pravicah v zemljiško knjigo. Glede na zgoraj navedeno dolžnica z morebitnimi nasprotnimi ugovori ne more uspeti, upnik pa je o nastanku zastavne pravice na terjatvi imetnika stavbnih pravic ni bil dolžan posebej seznanjati ali obveščati.

9. Tudi iz obrazložitve zamudne sodbe ne izhaja, da naj bi se obravnavana terjatev upnika oziroma terjatev družbe A. d. o. o. za plačilo nadomestila pobotala z nasprotno terjatvijo dolžnice iz naslova neplačanih letnih nadomestil za stavbne pravice, kot to utemeljeno v odgovoru na pritožbo opozarja tudi upnik. Zamudna sodba izrecno navaja, da sodišče o denarnem nadomestilu ni odločalo (9. točka obrazložitve zamudne sodbe), pri čemer pritožbeno sodišče dodaja, da zamudna sodba tudi v izreku ni ugotovila in pobotala morebitnih terjatev med dolžnico in družbo A. d. o. o. v skladu s pravili procesnega pobota. Neutemeljeni so zato očitki dolžnice v tem postopku, ki sodišču prve stopnje očita, da je odločilo v nasprotju z vsebino spisnih listin (zamudno sodbo).

10. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je verjetnost obstoja terjatve podana, ter ob izpolnjenih preostalih pogojih izdalo začasno odredbo (240. člen ZFPPIPP). Tako kot že sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče poudarja, da je pri odločanju o predlogu za začasno odredbo dokazni standard za izkazovanje predpostavk za izdajo začasne odredbe nižji kot za meritorno odločitev v tožbenem zahtevku. Upnik mora svojo terjatev izkazati z dokaznim standardom verjetnosti, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, in kar je upnik po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi tudi storil. 11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, glede na načelo uspeha sama nosi pritožbene stroške.