Jedro

Pravilna in skladna s stališči sodne prakse je presoja sodišča prve stopnje, da zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni takoj obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba v izpodbijanem delu ter izpodbijani sklep potrdita.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 8.742,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 po pogodbi o zavarovanju avtomobilskega kaska, 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2016 po pogodbi o zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po pogojih AO+ (točka I. izreka) in pravdne stroške tožene stranke v višini 1.224,77 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka). Višji tožbeni zahtevek (za zahtevano plačilo 10.470,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas pred dnevoma, razvidnima iz I. točke izreka sodbe) je v točki III. izreka zavrnilo.

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 17. 7. 2019 je odločilo, da mora toženka poleg že dosojenih stroškov postopka v točki II. izreka sodbe plačati še stroške sodne takse v višini 465,75 EUR.

3. Zoper obe odločbi vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Sodbo izpodbija v obsodilnem delu. Predlaga spremembo sodbe in sklepa z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in stroškovnega zahtevka. Podrejeno se zavzema za spremembo z znižanjem dosojenih zneskov, vse s stroškovno posledico za tožnika.

V pritožbi zoper sodbo obsežno graja dokazno oceno in ugotovitev sodišča o temelju in višini zahtevka. Očita mu bistvene kršitve pravil postopka, češ da se ni opredelilo do njenih ugovornih navedb o spornosti temelja in nedokazanosti škodnega dogodka, napačno dokazno oceno ter materialnopravno zmotno uporabo določb zavarovalne pogodbe, ki je v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Vztraja, da je tožnik na podlagi določil 4. in 5. točke prvega odstavka 12. člena in določil 28. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska izgubil pravice iz zavarovanja, ker ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti: dogodka ni takoj prijavil policiji, se s tem izognil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, spremenil je stanje zavarovane stvari po dogodku. Napačno je odločeno o višini materialne in nematerialne škode. Slednje ne dosega standarda pravno priznane škode.

Ker je odločitev o stroških odvisna od odločitve o glavni stvari, se pritožuje tudi zoper dopolnilni sklep o stroških. Meni, da so odmerjeni previsoko.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo pritožbenih stroškov. Po njegovem mnenju je sodba pravilna in zakonita.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi (zavarovalna polica v prilogi A2) za zavarovanje avtomobilskega kaska2 (materialna škoda na zavarovanem vozilu - traktorju) in po zavarovalni pogodbi za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO+)3 za nematerialno škodo v višini 1.500,00 EUR (za materialno škodo v višini 18.381,00 EUR), oboje v zvezi s prometno nezgodo, v kateri je bil kot voznik zavarovanega vozila tožnik udeležen dne 9. 4. 2015. Trdil in dokazoval je, da je toženka neupravičeno zavrnila plačilo zavarovalnine, saj je izpolnil vse pogodbene dolžnosti v zvezi s prijavo zavarovalnega primera (o njem je obvestil toženko in ji omogočil ogled ter vse potrebno za nadaljnjo obravnavo primera), ni se izogibal preizkusu alkoholiziranosti in ni bil pod vplivom alkohola. Toženka je ugovarjala, da nastanek zavarovalnega primera sploh ni dokazan. Podala je ugovor domneve alkoholiziranosti zaradi očitanih tožnikovih kršitev pogodbene obveznosti: po nastanku zavarovalnega primera ni takoj obvestil policije, s čimer se je izognil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti in izgubil zavarovalne pravice. Kršil je tudi pogodbene obveznosti glede (ne)spreminjanja stanja zavarovanih stvari in pravočasne prijave dogodka.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik v času dogodka ni bil pod vplivom alkohola in ni izgubil zavarovalnih pravic. Zavrnilo je tudi vse ostale ugovore toženke o tožnikovih kršitvah zavarovalne pogodbe. Po ugotovitvi višine materialne škode z izvedencem za motorna vozila in nematerialne škode z izvedencem medicinske stroke je tožbenemu zahtevku delno ugodilo: upoštevaje pogodbena določila je po pogodbi o zavarovanju avtomobilskega kaska tožniku dosodilo 8.742,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 naprej, po pogodbi o AO+ zavarovanju pa za nepremoženjsko škodo 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2016 naprej. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

8. Odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami. Očitki v smeri absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 8. točki in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP o pomanjkljivostih v sodbi so neutemeljeni. Dokazna ocena o dokazanosti nastanka in datumu zavarovalnega primera (točki 16 in 22 sodbe), o nastanku poškodb na vozilu v obravnavanem dogodku (točka 17 sodbe), o tožnikovem sodelovanju pri ugotavljanju alkoholiziranosti in izpodbiti domnevi o izgubi zavarovalnih pravic (točka 18 do 20 sodbe) je pojasnjena v popolnih, jasnih, prepričljivih in življenjsko logičnih razlogih sodbe. V njih ni očitanih vrzeli niti protislovij. Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno ne zadošča za očitke o kršitvi 8. člena ZPP. Sodba tudi ni obremenjena z njo. Dokazna ocena je natančna, skrbna in celovita. Opravljena je upoštevaje vse metodološke napotke iz 8. člena ZPP: po skrbni oceni vseh dokazov, ne pa le tistih, ki bi utegnili koristiti pritožnici. Po dejanskih ugotovitvah, da je tožnik izpodbil domnevo o svoji alkoholiziranosti, ker je dokazal, da v času prometne nesreče ni bil pod vplivom alkohola, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, ker ima oporo v pravilno ocenjenem dokaznem gradivu, je pravilna tudi pravna presoja, da je tožnik upravičen do plačila ugotovljene zavarovalnine po obeh pogodbah in 921. členu OZ4. Zavarovalnica mora namreč ob nastopu zavarovalnega primera izplačati zavarovancu zavarovalnino. Pritožbeno sodišče torej v celoti sprejema dokazno oceno, razloge in odločitev sodišča prve stopnje o temelju in višini zahtevka kot pravilne. Zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožnica neutemeljeno vztraja, da škodni dogodek in nastanek vtoževane škode nista dokazana. Pomisleki o dveh različnih datumih v prijavi dogodka zavarovalnici in policiji so odveč. Z zaslišanjem prič in natančno analizo listinskih dokazov (policijski zapisnik, podatki o škodnem dogodku) je sodišče pravilno ugotovilo, da je do zavarovalnega primera prišlo v četrtek, 9. 4. 2015, okoli 18. ure. Izpovedba delavca tožene stranke I. Ž. je pravilno in popolno ocenjena z drugimi izvedenimi dokazi - izpovedbo tožnikove žene in listinsko dokumentacijo o dogodkih naslednjega dne (v petek je tožnik obiskal zdravnika, nato še policijo). Izpovedbi obeh prič sta bili skladni z listinsko dokumentacijo. Sse skupaj pa je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo. Zato ni bilo razlogov, da mu sodišče ne bi verjelo, da je pri izpolnjevanju obrazca za zavarovalnico prišlo le do pisne napake pri oznaki datuma.

10. Ne more biti dvoma o pravilnosti ugotovitve in presoje, da je tožnik pravočasno - v treh dneh, ko je izvedel za zavarovalni primer, o njem obvestil zavarovalnico (2. točka prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev). O okoliščinah prijave zavarovalnega primera, izpolnjevanja obrazca ter oddaji na zavarovalnico sta skladno izpovedala uslužbenec zavarovalnice in tožnik. Ker je bila prijava oddana v roku treh delovnih dni po dogodku, je bila pravočasna.

11. Pravilno in popolno je ugotovljeno dejansko stanje o očitanih kršitvah 4. točke prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev. Slednji ne prepovedujejo odstranitve poškodovanega vozila s kraja dogodka, kar tožniku očita toženka, pač pa mu nalagajo, da po nastanku zavarovalnega primera ne sme spreminjati stanja poškodovanih oz. uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje ravnal povsem skladno s to pogodbeno obveznostjo. S popravilom vozila ni pričel, preden si traktorja ni ogledal cenilec zavarovalnice. Dokazni oceni v točki 23 sodbe, oprti na pravilno ocenjene fotografije v spisu (na katerih je vidno stanje traktorja po prevozu s kraja dogodka tožnikovo garažo) in izpovedbe prič, pojasnjeni v jasnih in prepričljivih razlogih, ni kaj dodati. Pritožba je z ničemer ne omaje.

12. Ugovor domnevne alkoholiziranosti, zaradi katere naj bi tožnik v skladu z 12. členom Splošnih pogojev izgubil zavarovalne pravice, ker naj bi se po nastanku zavarovalnega primera izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti ali jo odklonil5, je toženka opirala na 3. točko prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev. Slednja določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera v vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi prometne nesreče, takoj obvestiti policijo. Po tožbenih trditvah je bilo tožnikovo obveščanje policije skladno s toženkinimi navodili o prijavah zavarovalnih primerov, objavljenih na spletni strani zavarovalnice, ki obveščajo, da je treba zavarovalne primere prijaviti policiji, kadar je to treba storiti po pozitivnih predpisih (priloga A14). Skladno z 28. členom Splošnih pogojev ter 4. točko drugega odstavka 110. člena ZPrCP6 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 109. člena ZPrCP obveznosti obveščanja policije o prometnih nesrečah I. kategorije ni. Toženka teh trditev o navodilih svojim zavarovancem ni prerekala.

13. Pravilna in skladna s stališči sodne prakse je presoja sodišča prve stopnje, da zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni takoj obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena7. Po stališčih sodne prakse, na katere se je pravilno oprlo sodišče prve stopnje, je izmikanje preiskavi pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi konkretnim okoliščinam primera. Načeloma je mogoče trditi, da se voznik izmakne preiskavi takrat, kadar z namernim ravnanjem prepreči možnost, da se bi ugotovila njegova alkoholiziranost8. V obravnavanem primeru sodišče takšnih okoliščin ni ugotovilo. Iz njegovih ugotovitev izhaja: da se je tožnik vračal z dela na polju; da pred dogodkom in po njem ni užival alkoholnih pijač in ne takoj po dogodku, ne naslednji dan, ko je šel zaradi bolečin v prsnem košu k zdravniku in nato po njegovem navodilu na policijo, ni kazal nobenih znakov alkoholiziranosti; nasprotno: po dogodku je zelo prisebno organiziral odvoz poškodovanega traktorja s kraja dogodka domov (naročilo avtodvigala, vlečne službe, pomočnikov); da je dogodek prijavil policiji znotraj 24 ur po nezgodi, ko policija še odreja preizkus alkoholiziranosti, česar se v obravnavanem primeru ni poslužila; da tožnik nikoli ne uživa alkohola.

14. Po takih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je pravilna tudi ocena in presoja, da je tožnik uspel ovreči domnevo svoje alkoholiziranosti. Dokazal je, da v času dogodka ni bil pod vplivom alkohola. Pritožba je z ničemer ne omaje. Ob dejstvu, da ni bilo ugotovitev o tem, da bi tožnik pred dogodkom ali po njem pil alkoholne pijače in ko ni bilo niti okoliščin, ki bi nakazovale, da bi jih lahko užival, je bil predlagani dokaz z izvedencem alkoholimetrije neprimeren za ugotavljanje tožnikove alkoholiziranosti. Brez podatkov o vrsti in količini popite alkoholne pijače namreč izvedencu ustrezne naloge sploh ni bilo mogoče podati. Sodna praksa, na katero se je opirala toženka, pa je obravnavala drugačne dejanske okoliščine. Tudi z njo pritožnica sprejete odločitve ne more omajati. Ker je tožnik uspel ovreči domnevo alkoholiziranosti, je sodišče pravilno zavrnilo toženkin ugovor o izgubi njegovi zavarovalnih pravic.

15. Višino materialne škode je ugotovilo z izvedencem avtomobilske stroke. Škodo je ocenil po sistemu totalne škode in upoštevaje pogodbena določila (odbitna franšiza). Na vse pripombe toženke, ki jih ponavlja v pritožbi (glede obsega škode oz. ali slednje izvirajo iz škodnega dogodka, glede metode cenitve in relevantnih podatkov, ki bi jih bilo treba upoštevati - delovne ure, glede vrednosti traktorja, ki jih je predložila toženka), je prepričljivo in strokovno argumentirano odgovoril ob ustnem zaslišanju. Sodišče je njegovo mnenje ocenilo skupaj z drugimi dokazi (fotografije v spisu, predračun) in na vse ugovore toženke odgovorilo tudi v sodbi. Pritožbeno sodišče se na njegove razloge sklicuje, saj jih zaradi popolnosti in pravilnosti ni treba ponavljati. Dejansko stanje o višini materialne škode je pravilno ugotovljeno. Pri izvajanju dokaza z izvedencem tudi ni bilo procesnih kršitev, saj je predlagani dokaz z drugim izvedencem pravilno in obrazloženo zavrnjen.

16. Obseg tožnikovih poškodb, ki so se pokazale šele naslednji dan po dogodku, je sodišče ugotovilo z izvedencem medicinske stroke. Drži, da je tožnik utrpel lažjo poškodbo (udarnino levega dela prsnega koša), zaradi česar je bil začasno zmanjšano delazmožen oz. v bolniškem staležu od 10. 4. do 24. 4. 2015. Vendar je naziranje pritožnice, da ne gre za pravno priznano škodo, zmotno. Ugotovljeno 14-dnevno obdobje bolniškega staleža, v katerem je tožnik trpel telesne bolečine (3 dni srednje občasne, 1 teden lahke občasne), občasno jemal nestoroidne analgetike, obiskal osebno zdravnico in opravil RTG slikanje zaradi suma, da gre za zlomljena rebra, utemeljuje dosojeno odškodnino 600,00 EUR za prestane telesne bolečine. Odškodnina je odmerjena ob pravilni uporabi meril iz 179. člena OZ in je primerljiva z drugimi blažjimi primeri v sodni praksi. Zato je ni treba zniževati.

17. Pritožnica ne izpodbija stroškovne odločitve v sodbi. V pritožbi zoper dopolnilni sklep le pavšalno navaja, da so stroški odmerjeni previsoko. Z izpodbijanim sklepom je sodišče glede na doseženi uspeh v pravdi odločilo le še o povračilu sodne takse. Pritožbeno sodišče pri tej odločitvi ne najde kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena.

18. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo zatrjevanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zoper sodbo zavrniti in jo v izpodbijanem delu potrditi na podlagi 353. člena ZPP, izpodbijani sklep pa na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

19. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Tožnik z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi na pritožbeni ravni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Splošni pogoji za zavarovanje AK-PG-aka-11-7 v prilogi A5. 3 Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-PG-aop-07-6 v prilogi A4. 4 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 5 4. točka prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev. 6 Zakon o pravilih cestnega prometa. 7 Primerjaj sklep VSRS II Ips 266/2018 z dne 29. 8. 2019, tudi sklep VSRS II Ips 269/2017 z dne 24. 1. 2019 o skrbnosti zavarovanca v zvezi z obveznostjo klicanja policije. 8 VSRS sklep II Ips 331/2013 z dne 1. 10. 2015.