Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku uredilo del meje med nepremičninama parcela številka 89/2 in parcela številka 87 (ki se na severu v tromeji dotika parcele številka 978/3 in v jugu v tromeji parcele številka 90/3), vse k. o..... Ugotovilo je, da znaša vrednost spornega mejnega prostora manj kot 4.000,00 EUR, zato je, skladno z drugim odstavkom 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), v prvi vrsti ugotavljalo obstoj domneve močnejše pravice, za katero je ugotovilo, da ni izkazana. Nato je na podlagi ugotovitve, da ima sporni mejni prostor v naravi različne karakteristike, mejo uredilo na način, da je sporni mejni prostor razdelilo na tri sklope in pri vsakem od teh sklopov po v zakonu določenem vrstnem redu presojalo različne kriterije iz drugega odstavka 77. člena SPZ. V prvem delu je mejo uredilo po kriteriju močnejše pravice, v drugem delu po kriteriju zadnje mirne posesti in v tretjem delu po kriteriju pravične ocene.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo.

3.Predlagateljica predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj (citirano):

"1. Ali je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, kar je tudi potrdilo pritožbeno sodišče, ko je pri presoji, kje upoštevajoč kriterije SPZ - (sodno) določiti mejo med nepremičninama parcela 89/2 in 87, sporni mejni prostor v liniji sever - jug, torej od parcele 978/3 (last občine) do parcele 90/3 razdelilo na tri sklope, za katere je sodišče nepravilno zaključilo, da so v naravi povsem različni: 1) del do severnega prečnega zidu (sporni prostor vsaj izhodiščno, glede na pokazane in najprej zatrjevane mejne širine 5 cm pod nadstreškom stavbe, ki sicer stoji na parceli 87), 2) pozidani del, kjer se stavbi na parceli 89/2 in stavba na parceli 89/2 stikata in 3) nedostopni prostor od južnega zidu pozidave do severne stene zidu na parceli 90/3 ter ni izhajalo iz dejstva, da katastrska meja med parc. št. 87 in parc. št. 89/2 poteka v ravni liniji od meje s parcelo št. 978/3 do parcele št. 90/3, kot je na skici št. 1 označeno z oranžno barvo?

2. Ali je sodišče prve stopnje pravilno glede prvega sklopa zaključilo pod tč. 29, da je izkazana močnejša pravica solastnikov nepremičnine 87 na podlagi priposestvovanja napačna ter bi sodišče moralo slediti predlogu predlagateljice?

3. Ali je sodišče glede drugega sklopa pravilno ugotovilo in ocenilo zadnjo mirno posest ob nesporni ugotovitvi, da gre za del zemljišča, ki iz zunanje strani ni bil viden in je bil skrivoma pozidan?

4. Ali je sodišče pri tretjem sklopu pravilno uporabilo kriterij pravičnosti?

5. Ali je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na strani predlagateljice obstojijo takšne okoliščine, ki povsem utemeljujejo, da nosi tako stroške ostalih udeležencev kot celotne skupne stroške postopka?

6. Ali je bilo postopanje izvedenca v tem postopku pravilno?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).