Jedro

Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednost nepremičnine, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožnik brezplačno pravno pomoč, dodeljeno z odločbo opr. št. Bpp 1200/2011-4 z dne 1. 7. 2011, prejel neupravičeno (1. točka izreka) in da je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku, ki bo izplačan odvetnici A.A. na podlagi pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov, vrniti v roku 15 dni od prejema pravnomočnega sklepa, s katerim bodo odmerjeni stroški odvetnice, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. in 3. točka izreka). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila tožniku kot upravičencu dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve odgovora na tožbo v postopku opr. št. I P 430/2011, ki je v teku na Okrožnem sodišču v Mariboru, izvedba le-te pa zaupana odvetnici A.A. iz Maribora. Upravičencu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena pod pogojem, da bo tudi po predložitvi zahtevanih dokazil oz. potem, ko bo sporočil zahtevane podatke o svojem premoženjskem stanju, izpolnjeval pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu s podatki in listinami, ki jih je pridobil organ za brezplačno pravno pomoč uradoma, je bilo ugotovljeno, da je tožnik do ½ lastnik nepremičnin parc. št. 252/5 in 252/4 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo in gospodarsko poslopje, pri čemer vrednost gospodarskega poslopja ocenjuje na 9.515,00 EUR, stanovanjsko stavbo na 44.949,00 EUR, kmetijsko stavbo pa na 4.000,00 EUR. Tožnik je glede vrednosti nepremičnin predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni izkazal, da se z navedenim izračunom ne strinja, oz. da ni ugovarjal zoper vrednost. V skladu z določbo 1. alinee drugega odstavka 23. člena ZSV se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oz. družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Tožena stranka je v skladu z navedeno določbo ugotovila površino primernega stanovanja na podlagi 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in nasl.), ki se na podlagi določb 10. in 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) v te namene uporablja. Ta določa, da je za enočlansko družino oz. upravičenca primerno stanovanje v razponu med 20 m2 in 45 m2. Stanovanjska stavba, katere lastnik je tožnik do 1/2, obsega površino 140,8 m2, kar je glede na solastniški delež tožnika 70,4 m2, to pa pomeni, da ta površina presega maksimalno površino primernega stanovanja za enočlansko družino za 25,4 m2, zato se navedeni presežek upošteva kot premoženje upravičenca – tožnika. Pri ugotavljanju vrednosti je tožena stranka izhajala iz zneska 44.949,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja 8.108,70 EUR. K temu je treba prišteti še znesek 4.757,50 EUR za gospodarsko poslopje in 2.000,00 EUR za kmetijsko stavbo, skupno torej 14.866,20 EUR, kar predstavlja premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka v smislu določila prvega odstavka 23. člena ZSV, tako da tožena stranka ugotavlja, da je bila tožniku nujna brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno. V skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP je tožena stranka določila tudi način in čas plačila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik z laično tožbo izpodbija odločite tožene stranke in navaja, da je hiša, v kateri stanuje, stara preko 150 let, da jo je pred 20 leti usposobil v stanovanje in da je brez fasade ter krita s staro kritino. Prav tako je naredil gospodarsko poslopje sam iz starega lesa. Je kmetovalec, plačuje davek 750,00 EUR in ima najemnine 800,00 EUR. Ker mu je toča pred leti uničila ves pridelek, letos pa ravno tako, nima niti za osnovno preživetje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke, ki je na podlagi podatkov tožnika in podatkov pridobljenih po uradni dolžnosti ugotovila, da ima premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in da zato do nujne brezplačne pravne pomoči ni bil upravičen, je pravilna.

Za ugotavljanje premoženja prosilca se po določbi 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) smiselno uporabljajo tudi določbe 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. list RS, št. 3/07 s spremembami). Po 23. členu ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se zavrne prošnja za dodelitev BPP, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki presega višino (cenzus) 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar v obravnavanem primeru (na dan vložitve prošnje) znaša 13.836,60 EUR. Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 36. člena ZBPP) ni bila utemeljena, se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (četrti odstavek 36. člena ZBPP).

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, to pa tudi med strankami ni sporno, je tožnik lastnik oz. solastnik vsega v izpodbijani odločbi navedenega nepremičnega premoženja. V tožbi ugovarja tako vrednosti nepremičnega premoženja kot ugotovljeni kvadraturi stanovanjske stavbe v kateri živi. Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednosti stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja ter kvadrature stanovanjske stavbe po etažah, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja. Zato s tovrstnimi tožbenimi ugovori po presoji sodišča ne more biti uspešen in jih je sodišče kot neutemeljene zavrnilo.

Ker je na podlagi navedenega ugotovitev tožene stranke, da premoženje tožnika presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in da mu je bila zato nujna brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010).