Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in

3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala: - da se ugotovi, da je pogodba o odplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo sklenili toženi stranki dne 2.9.1996, nična, - da je druga tožena stranka dolžna izročiti (vrniti) prvi toženi stranki nepremičnini, ki sta bili predmet navedene pogodbe.

Hkrati je zavrnilo alternativni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da mora druga tožena stranka plačati prvi toženi stranki znesek 15.238.228,00 SIT.

Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti drugi toženi stranki njene pravdne stroške v višini 455.832,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko tožeči stranki ni priznalo legitimacije za vložitev predmetne tožbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi tožeča stranka nima aktivne legitimacije. Družbeni pravobranilec je po določbi 2. odst. 50. člena ZLPP imel pravico in dolžnost začeti in nadaljevati s postopki ugotavljanja in odprave oškodovanja družbene lastnine. Pri tem mu je navedena določba dala pooblastilo, da v sodnih postopkih sam neposredno uveljavlja tuje pravice, torej da uveljavlja pravice neolastninjenih podjetij iz ZLPP na odpravo oškodovanja. Glede neolastninjenih podjetij je takšno pooblastilo družbeni pravobranilec ohranil tudi po določbah ZPPOLS (1. odst. 25.m člena). To so bila podjetja pri katerih so pristojnosti za izbiro in izvedbo postopka preoblikovanja prešle na Agencijo Republike za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija, 6. odst. 20. člena ZLPP). Z uveljavitvijo ZZLPPO (1.5.1998) sta prenehala veljati ZLPP in ZPPOLS, vendar ne v celoti. Po 3. odst. 63. člena ZZLPPO se določbe 48. člena in 48.a člena ZLPP uporabljajo še naprej za uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja premoženja in družbenega kapitala. Za postopke revizij, ki jih opravlja Agencija za revidiranje na podlagi zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastiniskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur.l. RS, št. 48/94 s spremembami) ter in za postopke in stroške družbenega pravobranilca pa se še naprej smiselno uporabljajo določbe 48. člena, 48.a člena,

1., 2., in 3. odstavek 48.b člena, 48. c člena, 1. odst. 49. člena,

49. a člena ter 2. in 3. odst. 50. člena ZPPSL (4. odst. 63. člena ZZLPPO). ZZLPPO je v 2. odst. 65. člena ohranil v veljavi 25.m člen ZPPOLS glede podjetij iz 2. odst. 3. člena ZZLPPO in za postopke, ki jih vodi družbeni pravobranilec. Navedeno pomeni, da je družbeni pravobranilec ostal pristojen za uveljavljanje zahtevkov po 2. odst. 50. člena ZLPP v postopkih, ki jih je do uveljavitve ZZLPPO že začel. Prav tako pa tudi za zahtevke tistih podjetij za čas, ko v rokih iz

3. člena ZZLPPO še ne pride bodisi, da lastninskega preoblikovanja podjetja po ZLPP, bodisi do prehoda družbenega kapitala takšnega podjetja v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe po določbah ZZLPPO. ZZLPPO v 1. odst. 3. člena namreč določa, da družbeni kapital podjetij, ki se preoblikujejo po določbah ZLPP in do uveljavitve ZZLPPO še niso pridobila soglasja Agencije iz 4. odst. 20. člena ZLPP preide v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v na tem členu določene različne dneve.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in

3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tega dne tožeči stranki prenehalo zgoraj navedeno zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO da neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena Družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Tožeča stranka je tožbo vložila dne 17.12.1998, kar je po tem, ko je družbeno premoženje prve tožene stranke že prešlo v last in upravljanje na Slovensko razvojno družbo. Kot rečeno, pooblastila za takšno ravnjanje ni imela v določbah 63. in 65. člena ZZLPPO, da bi ga pridobila po določbah 7. člena ZZLPPO pa ni trdila, niti tega ni izkazovala, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevk.

Drugačne pritožbene trditve niso upoštevne. Zmotna je namreč drugačna razlaga določb 25. m člena ZPPOLS, saj ne upošteva dejstva, da je ta določba ohranjena v veljavi le v omejenem obsegu, kot je zgoraj razloženo. Tožeča stranka se tudi nepravilno sklicuje na druge še veljavne določbe ZPPOLS iz 3. odst. 65. člena ZZLPPO, saj z njimi niso urejene pristojnosti družbenega pravobranilca. Tudi pritožbeno sklicevanje na določbe 45. člena in 47. člena ZZLPPO ni upoštevno.

Vložene tožbe po družbenem pravobranilcu, ki so v navedenih členih omenjene, se namreč nanašajo na tožbe, ki so vložene v skladu z 2. in

3. odst. 7. člena ZZLPPO.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. členom ZPP).