Jedro

Tožnik svojega zahteva na reintegracijo po tem, ko je toženka njegov prvotno postavljeni zahtevek pripoznala, ne more več spremeniti in ne more zahtevati sodne razveze ter plačila denarnega povračila na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj za to nima več pravnega interesa. S pripoznavo je namreč spor med strankama prenehal. Okoliščina, da si je tožnik po izdani sodbi premislil in si ne želi več reintegracije k toženki ne glede na to, kdo je povzročil, da so se odnosi porušili, ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 11. 2024 nezakonita (1. točka izreka) in da tožniku delovno razmerje ne preneha z iztekom 15 dnevnega odpovednega roka, temveč traja še naprej z vsemi pravicami (2. točka izreka). Toženki je naložilo tožnika pozvati nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja priznati vse pravice iz delovnega razmerja (3. točka izreka) ter plačilo mesečnega nadomestila plače v višini 1.334,08 EUR (4. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 183,60 EUR (5. točka izreka) in jo določilo za taksno zavezanko (6. točka izreka).

2.Zoper 3. točko izreka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez naroka, na katerem bi lahko spremenil 3. točko tožbenega zahtevka in zahteval sodno razvezo ter plačilo denarnega povračila. Med postopkom so se razmere med strankama še poslabšale. Med obiskom pri toženki je prišlo do hujšega konflikta, ki je prerasel v grožnje, kar sedaj obravnava Okrajno sodišče v Mariboru. Delodajalec je izredno negativno nastrojen proti tožniku in drugim delavcem, zato jih je več podalo odpovedi. Zaradi porušenih odnosov se tožnik ne more vrniti na delo k toženki. Postavlja zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 6 povprečnih plač oziroma 8.004,48 EUR. Znesek utemeljuje z razliko med prejemki, ki bi jih prejel pri toženki in drugemu delodajalcu; s tem, da je od 9. 9. 2024 na bolniškem staležu; da je zbolel zaradi delovnih razmer pri toženki; da je nezmožen za delo, preživljati pa mora brezposelno ženo in sina. Upošteva se naj tudi, da je prišlo do groženj s strani delodajalca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da toženki naloži, da mu plača znesek 8.004,48 EUR kot odškodnino namesto reintegracije, podredno pa da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Sodišče brez nadaljnjega izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek (prvi odstavek 316. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Toženka je dne 7. 3. 2025 pripoznala tožbeni zahtevek, sodišče prve stopnje je tožniku pripoznavo vročilo dne 14. 3. 2025, čeprav ZPP ne predvideva vročanja pripoznave, ter nato dne 25. 3. 2025 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ker je tožnik zahteval vrnitev nazaj na delo, toženka pa je zahtevek tudi v tem delu pripoznala, tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahteval od sodišča.

5.Sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave pravilno ni opravilo naroka za glavno obravnavo, saj to zaradi pripoznave celotnega tožbenega zahtevka ni bilo potrebno. Tožnik svojega zahteva na reintegracijo po tem, ko je toženka njegov prvotno postavljeni zahtevek pripoznala, ne more več spremeniti in ne more zahtevati sodne razveze ter plačila denarnega povračila na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj za to nima več pravnega interesa.1 S pripoznavo je namreč spor med strankama prenehal. Okoliščina, da si je tožnik po izdani sodbi premislil in si ne želi več reintegracije k toženki ne glede na to, kdo je povzročil, da so se odnosi porušili, ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP.

6.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP).

7.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VDSS Pdp 672/2016, Pdp 31/2021, Pdp 256/2023.