Jedro

Mati z očetom ni ustrezno sodelovala v smeri, da bi se njegov stik z A. A. 26. 8. 2021 v Avstriji, ker sta se z A. A. nahajali, dejansko izvedel, čeprav je bila to dolžna storiti. S tem je predlagateljica brez dvoma neutemeljeno preprečila očetove stike s hčerko in kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. Razlog za kršitev je torej na njeni strani in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot neutemeljeno trdi v pritožbi.

Določitev najkrajšega možnega roka za plačilo denarne kazni avtomatično ni nedopustna in v nasprotju z Ustavo RS. Za to morajo obstajati utemeljeni razlogi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje B. B. naložilo, da v roku 15 dni plača 300 EUR denarne kazni (I. točka izreka), sicer jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (II. točka izreka), za primer ponovne kršitve sklepa Okrožnega sodišča v Kranju II N 000/2020 z dne 5. 5. 2021 določilo novo kazen v višini 350 EUR (III. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja (verjetno pravilno nasprotnega udeleženca) kot neutemeljen zavrne ter nasprotnemu udeležencu naloži vse stroške postopka. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa napačno določilo aktivno in pasivno legitimacijo. Poleg tega ni temelja za določitev denarne kazni, saj je predlagateljica stike izvrševala v skladu z začasno odredbo z dne 5. 5. 2021. Glede določitve višine denarne kazni pa je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo, saj je podano nesorazmerje med izvršilnim sredstvom in zneskom 300 EUR, ki se izterjuje. Navedena denarna kazen je nesorazmerna z višino dohodkov predlagateljice in ogroža njeno eksistenco ter eksistenco njenih mladoletnih otrok in predlagateljice. Tudi rok 15 dni je nesorazmeren z višino njenih dohodkov.

3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnici naložilo plačilo denarne kazni v višini 300 EUR zato, ker je sklep o začasni odredbi II N 000/2020 z dne 5. 5. 2021 kršila od 8. do 24. 8. 2021, dne 26. 8. 2021, dne 28. 8. 2021 in dne 7. 9. 2021. Z začasno odredbo je bilo določeno, da bodo stiki med očetom in mladoletno A. A. po izteku nadzorovanih stikov potekali brez nadzora, sprva ob torkih in četrtkih, med 16.00 in 18.00 uro ter en dan ob koncu tedna, nato pa se bodo razširili1. Predlagateljica trdi, da so se stiki tako tudi izvrševali. Za vsak neizvedeni stik pa naj bi imela dokaz, da je bila A. A. bolna (poudarja, da je bila A. A. od avgusta do novembra 2021 veliko bolna in da se ne sme zanemariti situacije v zvezi z virusom Covid-19). Poleg tega se nekateri stiki niso izvedli iz razloga na strani nasprotnega udeleženca. Predlagateljica v pritožbi s povzemanjem SMS sporočil od 25. 8. 2021 do oktobra 2021 dokazuje, kako so stiki v tem obdobju potekali, kaj sta se v zvezi s tem dogovarjala z nasprotnim udeležencem in da se stiki niso izvajali iz razlogov, ki bi bili na njeni strani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se večina SMS sporočil na obdobje, v katerem so bile kršitve ugotovljene, ne nanaša in zato jih ni upoštevalo. Nadalje ugotavlja, da SMS sporočil ni iz obdobja od 8. do 24. 8. 2021, ko je bila ugotovljena prva kršitev začasne odredbe, nobeno SMS sporočilo pa se tudi ne nanaša na tretjo kršitev, ki je bila ugotovljena za 28. 8. 2021. Kot neresnično se tako izkaže zatrjevanje, da je bila A. A. v tem času kršitev veliko bolna in da ima mati za vse to dokaz.

5. Za ugotovljeno kršitev 26. 8. 2021 pritožnica trdi, da do stika tega dne v Avstriji ni prišlo po krivdi nasprotnega udeleženca. To naj bi izhajalo iz SMS sporočil z dne 26. 8. 2021 ob 10.26 uri, 11.06 uri, 10.30 uri, 19.32 uri, 19.43 uri, 19.47 uri, 19.47 uri in 19.49 uri. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s strani predlagateljice citirana elektronska sporočila pri odločitvi upoštevalo, a na podlagi njih pravilno ugotovilo, da do stika tega dne ni prišlo iz razlogov, ki so na strani predlagateljice. Mati se je namreč zavestno odločila in tega tudi v pritožbi ne zanika, da bo od četrtka 26. 8. 2021 od 12.03 ure do nedelje 29. 9. 2021 prekinila stike z nasprotnim udeležencem z blokado sprejemanja njegovih sporočil in klicev, pred tem pa mu je dala netočen naslov bivanja v Avstriji, kjer naj bi se stik izvedel. Nasprotni udeleženec je namreč ugotovil, da vas z imenom M. sicer obstaja (s 4000 prebivalci), naslov „44, M., Avstrija“ pa ne. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mati z očetom ni ustrezno sodelovala v smeri, da bi se njegov stik z A. A. 26. 8. 2021 v Avstriji, ker sta se z A. A. nahajali, dejansko izvedel, čeprav je bila to dolžna storiti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je oče v Avstrijo pripeljal, ker ni imel pravega naslova, predlagateljica pa ga je blokirala, stika s hčerko ni mogel izpeljati. S tem pa je predlagateljica brez dvoma neutemeljeno preprečila očetove stike s hčerko in kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. Razlog za kršitev je torej na njeni strani in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot neutemeljeno trdi v pritožbi.

6. Za ugotovljeno kršitev 7. 9. 2021 predlagateljica smiselno trdi, da se stik ni izvedel, ker je bila A. A. bolna. Nasprotnemu udeležencu je napisala, da ima A. A. še vedno drisko, da je začela kašljati, da je imela čez noč vročino, da viroza traja 7 do 10 dni in da imata soseda in njen sin Covid-19. Nasprotnemu udeležencu je opisala kako se trudi A. A. pozdraviti, on pa naj bi jo žalil. Povedala pa mu je tudi, da za A. A. ne plačuje nobene preživnine, kar je priznal in jo ponovno žalil. Sodišče prve stopnje je tudi glede stika 7. 9. 2021 citirano dopisovanje upoštevalo. Ugotovilo je, da iz dopisovanja z dne 6. 9. 2021 res izhaja, da je A. A. še vedno bolna, da ima drisko in je bruhala, vendar pa mati ni zavrnila očetovega predloga za stik naslednji dan 7. 9. 2021. Predlagateljica v pritožbi (in tudi v odgovoru na predlog za izvršitev denarne kazni) ne oporeka trditvi nasprotnega udeleženca, da je 7. 9. 2021 ponovno blokirala sprejem njegovih klicev in sporočil. Tega dne je bil torej predviden torkov stik, ki ga starša nista sporazumno odpovedala zaradi A. A. bolezni. Nasprotni udeleženec je zato prišel na materin dom ob 16.00 uri in jo prosil, če mu odpre vrata, česar pa ta ni storila, kar prav tako v pritožbi ne zanika. Glede na navedeno je tako brez dvoma pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je na strani matere razlog, da se stik tega dne ni izvedel, to pa pomeni, da je mati tudi tega dne kršila sklep o začasni odredbi z dne 5. 5. 2021. 7. Glede na to, da mati kršitev začasne odredbe z dne 5. 5. 2021 za čas 8. do 24. 8. 2021 ter 28. 8. 2021 opredeljeno sploh ne zanika, pritožbene trditve glede tega, da do kršitev 26. 8. 2021 in 7. 9. 2021 ni prišlo, pa niso utemeljene, pritožbena trditev, da temelja za izrek denarne kazni ni, ni utemeljena.

8. Sodišče v primerih, če se začasno uredijo stiki med staršem in mladoletnim otrokom, določi sredstvo zavarovanja, ki je dejansko sredstvo izvršbe. Temeljno načelo je, da se kot primarno izvršilno sredstvo določi izrekanje denarne kazni, tj. posredno prisilo. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu z dne 5. 5. 2021 upoštevalo pomen dejanj, ki jih morata na podlagi začasne odredbe opraviti udeleženca in zaključilo, da bo denarna kazen v višini 300 EUR dosegla namen, ki se z njeno določitvijo zasleduje. Denarno kazen v višini 300 EUR je torej sodišče izreklo že s sklepom z dne 5. 5. 2021. Pritožba zato neutemeljeno izpodbija višino denarne kazni, ki jo mora na podlagi izpodbijanega sklepa plačati mati, saj je bila ta določena že s sklepom z dne 5. 5. 2021 in ne z izpodbijanim sklepom.

9. Denarna kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe in učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva, njen namen pa ni v kaznovanju kršitelja, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, saj je potrebno preprečiti, da bi se udeležencu bolj splačalo plačati kazen, kot pa upoštevati odrejeno obveznost. V četrtem odstavku 33. člena ZIZ2 je določeno, da rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je namen denarne kazni v opozorilu dolžniku, da se vzdrži kršitev svojih obveznosti. Sodišče je že apeliralo na mater, da ne krši sodne ureditve stikov in tudi, da mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom (141. člen DZ3), pa tega kljub temu ni storila. Sodišče ji je glede na namen kazni določilo najkrajši rok za plačilo. Določitev najkrajšega možnega roka za plačilo denarne kazni avtomatično ni nedopustna in v nasprotju z Ustavo RS. Za to morajo obstajati utemeljeni razlogi. Predlagateljica s trditvijo, da je petnajstdnevni rok nesorazmeren z višino njenih dohodkov, tej zahtevi ne zadosti. Niti tega ne pove, kakšen rok bi bil po njeni oceni primeren.

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP4 v zvezi z 42. členom ZNP-15). Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v skladu z materialnim pravom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Izrek o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je zajeta v izreku o zavrnitvi pritožbe.

12. V skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Določba v skladu s 382. členom ZPP velja tudi za sklepe. Glede na to, da iz izreka sklepa jasno izhaja, da gre za kaznovanje matere B. B., to pa je razvidno tudi iz same obrazložitve sklepa, iz katerega izhaja, da je mati tista, ki začasno odredbo krši, ni dvoma, da gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje in ne za napačno opredelitev pasivne in aktivne legitimacije, kot trdi pritožnica. V skladu s pooblastilom iz petega odstavka 328. člena ZPP zato pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje nalaga, da očitno pisno pomoto s popravnim sklepom odpravi.

1 Zadnji stik pod nadzorom je bil izveden 30. 6. 2021, razširjeni stiki pa so potekali od 1. 10. 2021 dalje. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, številka 51/98, s kasnejšimi spremembami. 3 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.