Jedro

Tožeča stranka ima zaradi postopka, ki teče v zvezi z zakupom kmetijskega zemljišča v k.o. ... interes sodelovati v postopku priznanja statusa kmetijske organizacije A. d.d., sicer iz razloga, ker ravno navedeno priznanje pomeni, da imata obe stranki isti položaj, in v posledici enako prednostno pravico pri zakupu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Upravne enote Ptuj, št. 330-2432/2017-4 (05077) z dne 18. 8. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se predlog stranke (v tem postopku tožnika) za obnovo postopka priznanja statusa kmetijske organizacije družbi A. končanega z odločbo Upravne enote Ptuj, št. 330-112/2017- (05079) z dne 6. 6. 2017 zavrže (točka 1 izreka), in da stroški postopka niso nastali (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je Upravna enota Ptuj (v nadaljevanju UE Ptuj) dne 6. 6. 2017 izdala odločbo št. 330-1121/2017-4, s katero je odločila, da je družbo A. d.d., šteti za kmetijsko organizacijo v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), pri čemer je odločba postala pravnomočna 24. 6. 2017. 3. Dne 28. 7. 2017 je tožnik zoper navedeno odločbo vložil pritožbo oziroma podrejeno podal predlog za obnovo postopka, končanega z zgoraj navedeno odločbo z zahtevkom, da UE Ptuj odločbo prekliče in izda novo, saj je sam stranka v drugem upravnem postopku, kjer mu bo ta odločba povzročila materialno škodo, zaradi česar meni, da izkazuje pravni interes in upravičenost za vložitev predloga za obnovo postopka ugotovitve statusa kmetijske organizacije družbe A. 4. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je tožena stranka predlog za obnovo postopka zavrgla ker predlagatelj A.A. ni upravičena oseba, ki bi lahko predlagala obnovo postopka, saj so upravičene osebe vse osebe, ki so sodelovale kot stranke v postopku ter tiste osebe, ki bi se kot stranke morale udeležiti postopka, pa jim ta možnost ni bila dana. Tožena stranka je pojasnila, da vložnik zahteve za obnovo postopka v prejšnjem postopku (v postopku ugotovitve statusa kmetijske organizacije družbe A.) ni bil ne stranka postopka in tudi ne stranski udeleženec, saj je vlogo za priznanje statusa kmetijske organizacije vložila A. d.d., pri čemer predlagatelj zahteve za obnovo postopka ni ponudil nobenega dokaza, ki bi dokazoval iz kakšnega razloga bi moral biti udeležen v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, zaradi česar tako po njenem mnenju predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba in je iz tega razloga predlog za obnovo postopka, v skladu z drugim odstavkom 267. člena Zakona o upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP), zavrglo.

5. Predlagatelj je zoper navedeni sklep podal pritožbo, ki pa je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, saj je tudi drugostopenjski organ v odločbi navedel, da po njegovi oceni lahko poda posamezna stranka predlog za obnovo postopka, če so izpolnjeni pogoji v skladu z 268. členom ZUP, pri čemer mora v skladu z 260. členom ZUP kot pogoj za obnovo postopka biti podan obstoj vsaj enega od obnovitvenih razlogov, ki so taksativno našteti v 1. do 10. točki navedenega člena. Tudi pritožbeni organ meni, da predlagatelj ni upravičena oseba, saj ni sodeloval v postopku določitve statusa kmetijske organizacije družbi A., ne kot stranka ne kot stranski udeleženec, prav tako pa tudi v pritožbi ni navedel novih dejstev ali predložil dokazov, s katerimi bi uspel izkazati svojo upravičenost za dovolitev obnove predmetnega postopka, v katerem se je odločalo o pravici oziroma o priznanju statusa kmeta ali kmetijske organizacije druge stranke v smislu 24. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Po mnenju drugostopenjskega organa zgolj nestrinjanje z dejstvom, da je bil podeljen status kmetijske organizacije družbi A. d.d., ki izhaja iz domnev pritožnika navedenih v pritožbi, ne more pomeniti odločilnega dejstva, ki bi utemeljilo upravičenost pritožnika za dovolitev obnove postopka priznavanja statusa kmetijske organizacije.

6. Tožnik vlaga tožbo, ker se ne strinja z odločitvijo o zavrženju podanega predloga za obnovo postopka saj meni, da bi pri priznanju statusa kmetijske organizacije družbi A. sam moral sodelovati in imeti status stranke ali stranskega udeleženca, saj ima pravni interes zaradi drugega upravnega postopka, ki teče v zvezi z Obvestilom o ponudbi za zakup kmetijskega zemljišča ali kmetij.

7. Tožeča stranka pojasnjuje, da je Sklad kmetijskih zemljišč dne 19. 12. 2016 izdal Obvestilo o ponudbi za zakup kmetijskega zemljišča ali kmetij, in sicer v k.o. ... za dve parceli v izmeri 2494 m2 (parc. št. 733) in v izmeri 2733 m2 (parc. št. 744). Rok za sprejem ponudbe je bil do 17. 12. 2016, pri čemer sta izjavo o sprejemu ponudbe podali tako družba A. d.d., kakor tudi A.A. (tožnik), ki tudi oba mejita na zemljišče, ki je bilo predmet obvestila o ponudbi v zakup. Obe stranki sta izjavili, da jim kmetijska dejavnost pomeni njihovo edino dejavnost, pri čemer je Upravna enota Ptuj kasneje, na podlagi vloge A., dne 6. 6. 2017 izdala odločbo, ki je postala pravnomočna 24. 6. 2017, s katero je na podlagi 24. člena ZKZ odločila, da je družbo A. d.d. šteti za kmetijsko organizacijo, in sicer ker je registrirana za kmetijsko dejavnost, saj 96 % vseh svojih prihodkov doseže iz naslova kmetijske dejavnosti, in ker je vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG) z 2674 ha zemljišč.

8. Ker je tožnik kot potencialni zakupnik zgoraj navedenega zemljišča bil izbran z obvestilom dne 3. 7. 2017 zoper katerega je podal tudi ugovor, da A. d.d. ni organizacija, katere kmetijska dejavnost bi pomenila njeno edino dejavnost, (o čemer je sicer Sklad odgovoril z dopisom), v posledici česar pa je Upravna enota izdala odločbo za A., da se ji prizna status kmetijske organizacije, da je bil izbor pravilen in da bo glede zemljišča izvedena licitacija, meni da bi ji pri postopku priznanja statusa kmetijske organizacije Družbi A., moral biti priznan status stranke.

9. Tožnik izpostavlja, da je ravno iz razloga, ker je bila v postopku, na podlagi vloge A. d.d., izdana odločba, s katero ji je bil na podlagi 24. člena ZKZ podeljen status kmetijske organizacije, kar je v posledici pomenilo, da se bo, zaradi izbora obeh zakupnikov, zemljišče namenjeno za zakup oddajalo na licitaciji, kar bo za tožnika pomenilo višjo ceno zakupa, pomembno, da bi mu v tem postopku bil podeljen status stranke. Dodatno pojasnjuje, da je imel tudi v postopku določitve statusa kmetijske organizacije A. vsekakor pravni interes, pri čemer pa v navedenem postopku ni imel možnosti sodelovati kljub temu, da je odločitev organa posledično vplivala na njegov položaj v drugem upravnem postopku glede višine cene zakupa (v postopku zakupa zgoraj navedenih zemljišč) in kot tretjič, ker je A. osnovno registrirana za proizvodnjo perutninskega mesa, zaradi česar meni, da kmetijska dejavnost ni njena osnovna dejavnost s katero se ukvarja.

10. Tožnik meni, da izkazuje pravni interes iz razloga, ker je bil A. priznan status kmetijske organizacije, zaradi česar sam ni mogel takoj skleniti zakupne pogodbe za obdobje desetih (10.) let po ceni 53,62 EUR oz. 58,76 EUR, temveč bo moral v posledici sodelovati v izbirnem postopku za licitacijo, kar bo zakup podražilo, zaradi česar meni, da bi moral biti stranka v postopku priznanja podelitve statusa kmetijske organizacije A. d.d.. Dejstvo ali je A. d.d. kmetijska organizacija ali ne je v postopku dodelitve zemljišča v zakup predstavljalo po mnenju tožnika predhodno vprašanje in je bila od odločitve tega vprašanja odvisna tudi nadaljnja usoda izbirnega postopka, pri čemer je tožnik vložil pritožbo takoj po seznanitvi z izpodbijano odločbo oziroma podal smiselno predlog za obnovo postopka, saj je bil z izpodbijano odločbo seznanjen šele po njeni pravnomočnosti, ki je nastopila 24. 6. 2017. 11. Tako sodišču predlaga, da izpodbijano tožbo odpravi ter samo odloči o stvari, na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu, in sicer tako da tožeči stranki prizna status stranke oziroma stranskega udeleženca in posledično upošteva vse njene navedbe in dokaze ter na podlagi navedenih in predloženih dejstev in dokazov A. d.d. ne prizna statusa kmetijske organizacije oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, pri čemer ji naj naloži, da se toženo stranko upošteva kot stranko oziroma stranskega udeleženca v postopku skupaj z naložitvijo plačila stroškov tega postopka.

12. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in navedla, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba, da je A. d.d. registrirana za kmetijsko dejavnost, kar izhaja iz registra, da A. d.d. iz naslova kmetijske dejavnosti dosega 96 % vseh svojih prihodkov, kakor tudi, da tožeča stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi upravičila obnovo, saj se je odločalo o priznanju statusa druge stranke.

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče najprej pojasnjuje, da je predmet odločanja v tem postopku sklep Upravne enote Ptuj z dne 18. 8. 2017, št. 330-2432/2017-4, s katerim je bil predlog tožnika za obnovo postopka priznanja statusa kmetijske organizacije zavržen in torej ne odločba UE Ptuj št. 330-1121/2017-4 z dne 6. 6. 2017, s katerim je bil A. d.d. podeljen status kmetijske organizacije. Tožeča stranka je namreč pred upravnim organom podala predlog za obnovo postopka končanega z navedeno odločbo, o katerem pa je bilo odločeno s sklepom, s katerim je bil predlog zavržen in kasneje pritožba zoper navedeni sklep na drugostopenjski organ zavrnjena.

15. Med strankami je nesporno, da je pred samo izdajo odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije družbi A. d.d. tekel postopek Sklada kmetijskih zemljišč z Obvestilom o ponudbi za zakup kmetijskega zemljišča v k.o. ... .

16. Med strankama je prav tako nesporno, da sta izjavo o sprejemu ponudbe podali tako A. kakor tudi tožnik. Nadalje je med strankama nesporno, da sta v postopku poteka za zakup zemljišča obe stranki izjavili, da jim kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, ki v posledici pomeni prednostno pravico po 27. členu ZKZ.

17. Ker pa se je v teku postopka o izbiri zakupnika za zgoraj navedena zemljišča pojavil dvom o statusu A. d.d. oziroma o dejstvu ali je navedeno družbo mogoče šteti za kmetijsko organizacijo, je A. d.d., v skladu s petim odstavkom 24. člena ZKZ, podala vlogo za priznanje takšnega statusa, kar ji je bilo tudi priznano, pri čemer pa v ta postopek ni bila pritegnjena druga stranka (tožnik), ki je sicer stranka postopka zakupa kmetijskih zemljišč, ki je tekel na podlagi Obvestila o ponudbi za zakup s strani Sklada kmetijskih zemljišč objavljen 19. 12. 2016. 18. Sodišče se strinja z navedbami tožeče stranke, da ima tožeča stranka zaradi postopka, ki teče v zvezi z zakupom kmetijskega zemljišča v k.o. ... pravni interes sodelovati v postopku priznanja statusa kmetijske organizacije A. d.d., in sicer iz razloga, ker ravno navedeno priznanje pomeni, da imata obe stranki isti položaj (ki jima kmetijska dejavnost predstavlja edino dejavnost), in v posledici enako prednostno pravico pri zakupu po 27. členu ZKZ. Tako ni mogoče trditi, kot to navaja tožena stranka, da tožeča stranka nima nobenega interesa in tudi ne pravice sodelovati v postopku o priznanju statusa kmetijske organizacije A. d.d., saj izid tega postopka vpliva na nadaljnji postopek ponudbe in sklenitve pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč v zvezi z zakupom kmetijskega zemljišča v k.o. ... . Tožeča stranka namreč v okviru samega postopka o ponudbi za zakup zemljišča razen ugovora, ki ga je podala, nima drugega pravnega sredstva in možnosti sodelovanja v postopku pri priznanju statusa kmetijske organizacije A. Zoper odgovor Sklada z dne 24. 7. 2017, iz katerega izhaja, da je upravna enota izdala odločbo za A., da je bil izbor pravilen in da bo glede zemljišča izvedena licitacija, namreč ni drugega pravnega sredstva, v posledici pa priznanje tovrstnega statusa vpliva na višino cene zakupne pogodbe za posamezno zemljišče, ki se kasneje nadaljuje z licitacijo. Tako sodišče pritrjuje navedbam tožeče stranke, da je dejstvo ali A. d.d šteje za kmetijsko organizacijo ali ne, dejansko predhodno vprašanje postopka dodelitve zemljišč v zakup in je tako od vsebine te odločitve in določitve statusa kasneje odvisna nadaljnja usoda izbirnega postopka, ki vpliva na položaj in pravni interes tožeče stranke.

19. Sodišče je tako, na podlagi navedenega, izpodbijani sklep odpravilo.

20. Glede navedb tožeče stranke in zahtevka, da naj sodišče družbi A. d.d. ne prizna statusa kmetijske organizacije pa sodišče pripominja, da predmetna tožba ne predstavlja tožbe zoper odločbo Upravne enote Ptuj št. 330-1121/2017 z dne 6. 6. 2017, temveč gre za tožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka v zvezi s predmetno odločbo, kot izhaja iz izreka sklepa št. 330-2432/2017-4 z dne 18. 8. 2017. Zaradi navedenega sodišče tudi ni odločalo po vsebini o tem delu tožbenega zahtevka, saj ne gre za odločanje o priznanju statusa, kot je že zgoraj pojasnjeno, A. d.d. kot kmetijski organizaciji, temveč za odločanje o sklepu o zavrženju za obnovo postopka, iz razloga po 1. in 5. točki 260. člena ZUP.

21. Tožena stranka bo tako morala o predlogu za obnovo postopka priznanja statusa kmetijske organizacije A. končanega z odločbo Upravne enote Ptuj, št. 330-1121/2017 z dne 6. 6. 2017, odločati ponovno, pri čemer bo morala upoštevati napotke sodišča iz te sodbe glede pravnega interesa tožeče stranke v postopku priznanja statusa kmetijske organizacije A. d.d. 22. Tožeča stranka pa bo lahko vse svoje tožbene navedbe v tem delu uveljavljala v obnovljenem postopku pred Upravno enoto.

23. Sodišče je o predmetni zadevi odločalo na seji senata, saj je šlo pri presoji zgolj za presojo pravnih vprašanj in torej pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt je, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, in sicer v višini 285,00 EUR z DDV, kar predstavlja nagrado pooblaščenca, ki je odvetnik in je zavezanec za DDV. Te stroške z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki, pri čemer bo sodišče sodno takso vrnilo po uradni dolžnosti.