Jedro

Sodišče mora zamudno sodbo obrazložiti enako, kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prikrajšano mu je le ugotavljanje dejanskega stanja.

Izrek

Pritožbi toženca se ugodi in se zamudna sodba sodišča sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 29. 11. 2007 ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača odškodnino v znesku 4.407,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2004 dalje do plačila ter ji povrne pravdne stroške v znesku 295,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2007 dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka in v pritožbi uveljavljala pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Tudi pri zamudni sodbi mora iz obrazložitve biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo je sodbo oprlo. Izpodbijana sodba tega ne vsebuje. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo tudi bistveno kršitev po 7. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena. V tožbi naveden naslov toženca T. u. ..., S. K. ni pravilen, saj na tem naslovu toženec ne prebiva in nima prijavljenega prebivališča. To ima na naslovu U. T. M. ..., S. K. Ker je tako v tožbi naveden napačen naslov, tožba ni popolna in bi jo sodišče moralo vrniti v popravo. Vročevalec pa tožbe tudi ni vročil pravilno, ker na povratnici ni označil, da naslovnik ni znan, ampak da pošiljke ni dvignil. Zato pa fiktivna vročitev po čl. 140 in 141 ZPP tudi ni prišla v poštev. Tudi sicer pa tožba ni sklepčna, saj ne vsebuje dejstev o vseh zatrjevanih elementih odškodninske odgovornosti, pa tudi ne glede višine zahtevane odškodnine. Ob odsotnosti izvedeniškega mnenja izvedenca medicinske stroke glede višine škode in nenatančni obrazložitvi nematerialne škode, pa zamudne sodbe sploh ne bi bilo mogoče izdati. Sodišče tako ni imelo podlage za izdajo zamudne sodbe, ampak bi moralo tožnika pozvati na popravo tožbe tako, da bi navedel pravilen naslov tožene stranke, pravno podlago tožbenega zahtevka ter obrazložil tožbeni zahtevek po višini. Sodišče prve stopnje je tudi napačno prisodilo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka.

Nasprotna stranka je na pritožbene trditve obrazloženo odgovorila, da so te neutemeljene ter predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljene so pritožbene navedbe in trditve pritožnika o podanosti absolutne bistvene kršitve iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, ker izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ta ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje namreč sprejete odločitve ni obrazložilo z drugimi razlogi kot s prepisom dela besedila I. odst. 318. čl. ZPP. ZPP določa, da mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, ki upravičujejo tako sodbo (čl. 324/V ZPP). Za sodbe, izdane po kontradiktornem postopku, pa ZPP v IV. odst. 324. čl. določa, da se v njeni obrazložitvi navedejo dejstva, dokazi in predpisi, na katere se sodba opira. Glede na možnost pritožbenega izpodbijanja zamudne sodbe iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. ZPP, razen zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se je tako že uveljavilo enotno stališče sodne prakse, da mora tudi obrazložitev zamudne sodbe biti enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi, prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej mora tudi pri zamudni sodbi biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravnopomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

Očitek o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je tako utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo in glede na ugotovljeno kršitev in določbo I. odst. 354. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O nadaljnjih pritožbenih trditvah in razlogih, s katerimi je pritožnik zatrjeval neizkazanost zakonskih pogojev iz 1. 3. in 4. tč. I. odst. 318. čl. ZPP za izdajo zamudne sodbe, pritožbeno sodišče ni odločalo. Ob sodbi, ki je ni mogoče preizkusiti, to ni možno in dopustno.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi izpolnjenost zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe po I. odst. 318. čl. ZPP. V primeru odločitve o njeni izdaji pa bo moralo svoje ugotovitve in zaključke o le-teh tudi ustrezno obrazložiti.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na III. odst. 165. čl. ZPP.