Jedro

Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence je odpadel tudi pravovarstveni interes tožeče stranke za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic A. z oznako A., ki je bil v odpravi prepovedi izvedbe prenosa lastništva spornih delnic. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožeče stranke, da prosto razpolaga z delnicami A. z oznako A., tožeča stranka svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (z morebitno odpravo odločbe) ne more (več) izboljšati.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 26. 5. 2011 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnem sodišču) vložila tožbo na odpravo odločbe 306-29/2011-4 z dne 26. 4. 2011, s katero je tožena stranka ugotovila, da je koncentracija družb ... podrejena določbam Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), ter KDD - Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju KDD) prepovedala izvedbo prenosa lastništva delnic družbe A. z oznako A., katerih imetnice so ..., na tretje osebe po nalogu družb ... oziroma po nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu teh družb, brez predhodnega soglasja Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urada) do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence v predmetni zadevi. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev.

3. V pripravljalni vlogi, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo 10. 10. 2011, je tožena stranka navedla, da je s sklepom 306-29/2011-154 z dne 3. 10. 2011 ustavila postopek presoje skladnosti koncentracije podjetij ... s pravili konkurence.

4. Vrhovno sodišče je tožečo stranko z dopisom 7. 12. 2011 pozvalo, da v roku 8 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi in zahteva izdajo ugotovitvene sodbe v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011. Tožeča stranka je v vlogi, ki jo je priporočeno po pošti poslala 16. 12. 2011, izjavila, da ne zahteva izdaje ugotovitvene sodbe, vendar pa tožbe ni umaknila.

5. Tožba na odpravo izpodbijane odločbe ni dovoljena.

6. V skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 54. člena ZPOmK-1 smiselno uporablja v postopku sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo, mora namreč ves čas postopka izkazovati, da je odločitev nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi, da si bo torej z odločitvijo izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvenega interesa pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7. Tožena stranka je s sklepom 306-29/2011-154 z dne 3. 10. 2011 ustavila postopek presoje skladnosti koncentracije podjetij ... s pravili konkurence, ki ga je začela po uradni dolžnosti. Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka pa je prenehala veljati izpodbijana odločba. Njena veljavnost je bila namreč omejena na čas do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, torej do zaključka postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Slednji pa se lahko zaključi tudi s sklepom o ustavitvi postopka.

8. Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence je odpadel tudi pravovarstveni interes tožeče stranke za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic A. z oznako A., ki je bil v odpravi prepovedi izvedbe prenosa lastništva spornih delnic. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožeče stranke, da prosto razpolaga z delnicami A. z oznako A., tožeča stranka svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (z morebitno odpravo odločbe) ne more (več) izboljšati.

9. Vrhovno sodišče je zato tožbo tožeče stranke na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Zaradi zavrženja tožbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.