Jedro

Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31.12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 11008-409/2022-3 z dne 12. 8. 2022 in odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11000-90424/2022-2, 1100-26181/2018 z dne 3. 6. 2022 ter odločilo, da toženka krije stroške postopka v celoti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da tožnikove stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka krije proračun RS.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 29/2024 z dne 11. 3. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko se ni opredelilo do tožnikovih navedb o opravičljivih zdravstvenih razlogih v zvezi z uporabo 8. a člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD1).

4. Tožnik v reviziji sodišču druge stopnje očita, da je zanj ugodilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v zavrnilno, ne da bi se opredelilo do njegovih navedb o zdravstvenem stanju, ki pomenijo opravičljive zdravstvene razloge za opustitev izpolnjevanja obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Po srčnih infarktih in možganski kapi je tako slabega zdravja, da ne tečaja ne izpita iz slovenskega jezika ni zmožen opraviti. Če je sodišče druge stopnje že zavzelo stališče, da je 8. a člen ZUTD zanj uporabljiv, potem bi se moralo opredeliti do njegovega zdravstvenega stanja oziroma sodišču prve stopnje naložiti, da dopolni dokazni postopek, kot je predlagal v pripombah na izvedensko mnenje. Ker je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, ne da bi tožniku omogočilo obravnavo zdravstvenega stanja, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP2).

5. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da tožnik v odgovoru na pritožbo ni izpodbijal mnenja izvedenca.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Z odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 3. 6. 2022 v zvezi z dokončno odločbo toženke z dne 12. 8. 2022 je bilo odločeno, da se tožnik, državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi 11. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker v skladu s prvim odstavkom 8.a člena ZUTD (v povezavi s 44. členom Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - ZIUPDV3) ni izkazal znanja slovenskega jezika na A1 ravni do 31. 12. 2021. 9. 8.a člen ZUTD, uzakonjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E)4, ki je začel veljati 27. 12. 2019, v prvem odstavku določa, da mora brezposelna oseba, ki je državljan tretje države, znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. V prehodnih in končnih določbah ZUTD-E je bilo določeno, da začne rok iz prvega odstavka 8.a člena teči štiri mesece od uveljavitve tega zakona. ZIUPDV pa je v 44. členu določil, da se, ne glede na določbe ZUTD, za vse brezposelne osebe, ki se jim rok iz prvega odstavka 8.a člena ZUTD izteče v letu 2021, izteče 31. 12. 2021. 10. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb, ker je presodilo, da bi uporaba določbe 8. a člena ZUTD pomenila nedopusten poseg v njegove pridobljene pravice, saj ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb (6. 4. 2018) določba še ni veljala. Sodišče druge stopnje se s tem ni strinjalo in je iz razloga, ker tožnik do 31. 12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo.

11. Pri tem pa je sodišče druge stopnje spregledalo tožnikove navedbe o opravičljivih zdravstvenih razlogih, zaradi katerih ni izkazal znanja slovenskega jezika. V drugem odstavku 8. a člena ZUTD so namreč določeni primeri, ko se rok iz prvega odstavka 8.a člena ZUTD prekine. Med temi so določeni opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve5, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec, tek roka pa se nadaljuje po prenehanju obstoja navedenih opravičljivih razlogov.

12. Tožnik je v postopku na prvi stopnji navajal, da ni sposoben za opravljanje izpita iz slovenskega jezika, da je preživel dva infarkta in da je nasploh v slabem zdravstvenem stanju. O tem je tudi izpovedal in predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je temu dokaznemu predlogu ugodilo in izvedenskemu organu v bistvenem naložilo, da poda mnenje, ali je bil tožnik, upoštevaje njegovo zdravstveno stanje, do 12. 8. 2022 sposoben opraviti izobraževanje - tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika. Na izvedensko mnenje je tožnik podal obširne pripombe, predlagal pisno in ustno dopolnitev izvedenskega mnenja ter pritegnitev izvedenca psihološke stroke, izvedenca klinične psihologije in strokovnjaka za kardiovaskularne bolezni oziroma druge ustrezne stroke. Sodišče prve stopnje je te dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne, saj je tožbenemu zahtevku ugodilo že iz razloga zmotne uporabe 8. a člena ZUTD v izpodbijanih odločbah. Vseeno je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da je izvedenski organ menil, da je bil tožnik do 12. 8. 2022 sposoben opraviti izobraževanje - tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika.

13. Ker je tožnik na prvi stopnji uspel, ni bil pritožnik, da bi v pritožbi nasprotoval takšni obrazložitvi sodišča prve stopnje, je pa v odgovoru na pritožbo vztrajal, da je po srčnih infarktih in možganski kapi slabega zdravstvenega stanja in izpita enostavno ni zmožen opraviti.

14. Tožnik se tudi v reviziji sklicuje na zdravstvene težave, s katerimi opravičuje nepredložitev dokazila o znanju slovenskega jezika in ob tem opozarja, da mu je bilo dokazovanje tega onemogočeno, saj sodišče prve stopnje dokaznega postopka v zvezi s pripombami, ki jih je podal na izvedensko mnenje, ni dopolnilo, sodišče druge stopnje pa se do njegovega zavzemanja za ugotovitev opravičljivih zdravstvenih razlogov ni prav z ničemer opredelilo. Ker je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31. 12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

15. Zato je vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišče v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP), da sanira ugotovljeno postopkovno kršitev in ponovno odloči o toženkini pritožbi.

16. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Ur. l. RS, št. 80/10 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 98/20. 4 Ur. l. RS, št. 75/19. 5 Po 11. členu ZUTD (z naslovom Aktivno iskanje zaposlitve) se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če: redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu; se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu; se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov; se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona; in uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.