Jedro

Sodna poravnava o predmetu tožbe, sklenjena pred vložitvijo le-te, ima za posledico zavrženje tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbo, ki sta jo vložila tožnika, zavrglo ob ugotovitvi, da je o predmetu pravde bila že prej sklenjena sodna poravnava. Pritožbo tožnikov je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej odločitvi vlaga tožeča stranka revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov po določbi 385. člena ZPP in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja pri tem, da je pogodba o prodaji nepremičnine simulirana in nična. Zato se o ničnem pravnem poslu ni mogoče poravnati. Tožbi tožeče stranke z dne 27.1.1992 in 7.11.1995 nista identični. Nižji sodišči bi morali zavzeti stališče do veljavnosti pogodbe o nakupu dela stanovanjske hiše z dne 5.4.1986 in do trditev o tem, da je bil prodan tudi kletni prostor.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Ugotovitve o poteku postopka v tej zadevi slede iz podatkov spisa. Toženca sta proti tožnikoma vložila tožbo na izročitev kleti v stanovanjski hiši, L., G., tožnika pa sta z nasprotno tožbo, ki je kasneje bila samostojno obravnavana, zahtevala, da se ugotovi, da je kupna pogodba med pravdnima strankama z dne 5.4.1986 za solastni del stanovanjske hiše v L., G. (kamor naj bi spadala tudi klet) navidezna in nima pravnega učinka. Sodišče prve stopnje je po dne 10.9.1996 opravljeni glavni obravnavi to tožbo zavrglo. Sklicevalo se je na podatke svojega pravdnega spisa opr. št. I P 412/87, iz katerih sledi, da sta pravdni stranki v pravdi, v kateri sta tožnika že s tožbo z dne 8.7.1987 zahtevala razveljavitev prej navedene kupne pogodbe, sklenili dne 18.5.1988 poravnavo, s katero sta tožnika veljavnost kupne pogodbe z dne 5.4.1986 priznala (tudi v obsegu kletnega prostora). S tem je bila pravda končana. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je "s sodno poravnavo preciziran predmet kupne pogodbe z dne 5.4.1986, katere razveljavitev uveljavljata tožnika v predmetni pravdi". Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa (ki se pokrivajo s podatki spisa) tudi sledi, da sodna poravnava z dne 18.5.1988 kasneje ni bila razveljavljena. O predmetu tožbe je bila torej prej sklenjena sodna poravnava (323. člen ZPP), zaradi česar je odločitev o zavrženju tožbe utemeljena.

Revizijska navedba, da naj bi poravnava z dne 18.5.1988 bila nična, ker je tudi pogodba z dne 5.4.1986 navidezna in nična, je notranje protislovna. S sodno poravnavo sta namreč tožnika priznala prav to, da je kupna pogodba z dne 5.4.1986 v njenem celotnem obsegu veljavna in zavezujoča. Neutemeljno revizijo je bilo zato treba zavrniti (393. člen ZPP).