Jedro

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 19. 4. 2021 in št. ... z dne 7. 12. 2020 (I. tč. izreka) in ugotovitev, da je pri njem od 6. 7. 2020 dalje podana 90 % telesna okvara (v nadaljevanju TO) zaradi posledic bolezni (II. tč. izreka). Tožbo v delu zahtevka, da ima pravico do invalidnine za TO od 7. 8. 2021 dalje je zavrglo (III. tč. izreka) in izreklo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (IV. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga spremembo sodbe v smeri stroškovne ugoditve zahtevku in povračilo stroškov pritožbe. Graja posamezne točke obrazložitve prvostopenjske sodbe.

K 1. tč. obrazložitve sodbe glede modifikacije tožbenega zahtevka očita absolutno bistveno kršitev in zmotno uporabo materialnega prava. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi toženec v pripravljalni vlogi 17. 3. 2022 nasprotoval modificirani tožbi, niti ni ugotovljeno, ali se z njo strinja. Meni, da ni prišlo do modifikacije, saj zanjo niso podani pogoji in je potrebno odločiti o zahtevku iz tožbe z dne 5. 5. 2021. Podana je kršitev iz 15. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

Tudi v zvezi s 3. tč. obrazložitve sodbe uveljavlja absolutno bistveno kršitev in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Odgovor toženca ni obrazložen, na kar je opozoril v pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2021. Gre za pavšalen odgovor na tožbo zato so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Sklicuje se na sklep Pdp 475/2007 z dne 12. 7. 2007. V 5. tč. obrazložitve sodbe ni navedena dovolitev spremembe ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Gre za kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ter kršitev iz 1. odst. 339. člena v zvezi z 185. členom ZPP.

K 6. tč. obrazložitve sodbe očita kršitev iz 1. odst. 339. člena v zvezi s 324. členom ZPP, saj sodišče ni navedlo listin iz sodnega in upravnega spisa in zato ni jasno, katere dokaze je vpogledalo. Kršena je pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS3 (Ustava), ker niso konkretno navedeni dokazi, v katere je vpogledalo. Sklicuje se na 243. člen ZPP in meni, da je ocenjevanje % TO nepravilno prenešeno na izvedenca. Po njegovem mnenju gre pri % TO za materialnopravno vprašanje, izvedenca pa za uporabo materialnega prava ni mogoče postavljati. Ker ocena % TO ne pomeni ugotavljanje dejstev, temveč odločanje o pravici na podlagi pravne norme, sodišče tega ne bi smelo prenesti na izvedenca. Posledično sploh ni uporabilo določb materialnega prava. Ne drži obrazložitev sodbe, da na mnenje ni imel pripomb. Pripombe so bile sodišču posredovane v vlogah z dne 6. 6. 2022 in 18. 9. 2022. V 8. tč. ni obrazloženo, kako je sodišče uporabilo materialno pravo, zato ne more vložiti učinkovite pritožbe za zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sklicuje se na 143. člen ZPIZ-1, ki se uporablja na podlagi 2. in 3. odst. 403. člena ZPIZ-2 in definira TO. Seznam TO je podrobneje določen s Sporazumom o seznamu TO. Pri uporabi materialnega prava je potrebno izhajati iz ZPIZ-1, ki je hierarhično nadrejen Seznamu TO.

Ker sta izvedenca ocenila, da je glede na Sporazum in seznam TO podana zgolj TO po poglavju III tč. 9 (posledica obolenj možganskega debla) v višini 30 %, je zmotno uporabljeno materialno pravo. Naloga sodišča je, da po tej točki uporabi materialno pravo in ne izvedenskega organa. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi TO predstavljali Walenbergov sindrom, okvara vagusa, druge okvare trigemiusa, motnja ravnotežja in motnja senzibilitete po obrazu in telesu. Te nevrološke motnje je navedel v tožbi 5. 5. 2021 in se nanje še vedno sklicuje. Gre za težave z ravnotežjem, stalno prisotne bolečine v levem delu obraza in okvaro senzorike. Izvedensko mnenje ne upošteva težav z vidom t. i. nistagmus, izostankov dihanja zaradi centralne apneje zato dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Izkaže se, da bi sodišče z uporabo tč. 9. poglavja III Seznama TO moralo ugotoviti 70 % TO. Ne strinja se z dopolnilnim izvedenskim mnenjem v katerem je pojasnjena naloga izvedencev. Zmotna je ugotovitev, da nima hripavosti ali težav pri jedi in požiranju. Izvedenca nista izvedla testa požiranja hrane, niti pregledala grla, zato njuni ugotovitvi ni mogoče slediti. Težave pri jedi in požiranju hrane so še vedno prisotne, saj ne deluje leva polovica grla, kar je bilo ugotovljeno pri ORL. Prilaga izvid ORL z dne 9. 8. 2022, ki izkazuje paralizo glasilk in larinksa. Ne strinja se, da ni afazije iz 5. tč. III poglavja Sporazuma. Afazija je težava s koncentracijo, pobudami in spominom. Sklicuje se na članek na internetnem naslovu. Izvedenca težav s spominom in pozornostjo nista ugotavljala s psihološkimi testi, zato ni mogoče slediti njunim ugotovitvam. Na inštitutu A. je psihologinja opravila različne teste in ugotovila, da je miselna učinkovitost slabša, da je sposobnost besednega učenja povprečna, da je obseg obnovljenega gradiva podpovprečen, da je priklic vidnega gradiva nekoliko oškodovan in da so pri večih nalogah opazna nihanja pozornosti. Izvedensko mnenje ne loči med težavami dihanja, ki so posledica možganske kapi (centralne apneje) in težav z dihanjem, povezanih s pljuči, kot posledica pljučnice. V letu 2019 je bil dvakrat na RTG pri pulmologu, spirometrija pa je pokazala na poslabšano delovanje pljuč. Meni, da je podanih več TO, zato bi sodišče pri določanju % moralo uporabiti XI. poglavje Seznama TO.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju postopalo v skladu z napotili iz sklepa Psp 21/2020 z dne 16. 2. 2022 (list. 44-47) in po pravilno ter popolno ugotovljenem dejanskem stanju tožbeni zahtevek iz spora o glavni stvari utemeljeno zavrnilo (I. in II. tč. izreka izpodbijane sodbe). Tožbo v delu zahtevka na priznanje pravice do invalidnine za TO od 7. 8. 2021 je pravilno zavrglo (III. tč. izreka). Ob takšnem izidu spora je pravilno izreklo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV. tč. izreka).

5. Nepregledna množica očitkov k posameznim tč. obrazložitve sodbe, ne da bi bili v dejanskem, materialnem in procesnem pomenu sistematično povezani, ni utemeljena.

**K očitanim procesnim kršitvam**

6. Pisni odpravek prvostopenjske sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato večkrat ponovljena kršitev 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Razlogi niso nejasni, kaj šele sami s seboj v nasprotju, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

7. V zadevi ni kršena 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih za zavrnilno sodbo ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin, zapisnikov in izvedenih dokazih. Bistveno je, da med razlogi zavrnilne sodbe in relevantno listinsko medicinsko dokumentacijo, vključno s sodno izvedenskim mnenjem ni nasprotja ali nekoherentnosti, kot ponavljajoče se k posameznim točkam neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

8. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do zatrjevane relativne kršitve iz 1. odst. 339. člena v zvezi s 185. členom ZPP, ki ureja modifikacijo tožbenega zahtevka. Res je sicer, da je glede na 1. odst. 185. člena ZPP, potem, ko je tožba že vročena toženi stranki ob eventuelni spremembi potrebna njena privolitev. Vendar lahko sodišče vedno dovoli spremembo, čeprav tožena stranka temu nasprotuje, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tako je pravilno postopalo tudi v obravnavani zadevi, ne da bi s tem prišlo do očitane kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

9. Protispisen je nadalje pritožbeni očitek, da je toženčev odgovor na tožbo (list. 15 - 16) pavšalen in neobrazložen, in da so zato izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP za zamudno sodbo. Zamudno sodbo je v skladu s 1. odst. 318. člena ZPP dovoljeno izdati le, če tožena stranka v roku iz 277. člena sploh ne odgovori na tožbo ob predpostavkah, da je bila tožba pravilno vročena v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali z dejstvi, ki so splošna znana. V obravnavani zadevi ni izpolnjena nobena od cit. predpostavk, kot zmotno zatrjuje pritožnik.

V sodno socialnih sporih gre za presojo pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov o pravicah iz sistema socialne varnosti, ki jih urejajo predpisi kogentne narave. Zamudne sodbe glede na 3. odst. 3. člena ZPP, tudi če ni odgovora na tožbo tako že načeloma niso dopustne. Pritožnik se ne more uspešno sklicevati na sklep Pdp 475/2007 z dne 12. 7. 2007, saj ne gre za istovrstni predmet spora, niti za socialni spor, temveč sklep iz delovnega spora.

**Predmet predsodnega upravnega postopka**

10. V zadevi gre za presojo dokončne odločbe z dne 19. 4. 2021 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo z dne 7. 12. 2020, hkrati pa je po uradni dolžnosti 1. odst. prvostopenjske odločbe spremenjen tako, da zavarovanec pri katerem je od 6. 7. 2020 podana 30 % TO zaradi bolezni nima pravice do invalidnine. S prvostopenjsko odločbo je bilo na podlagi mnenja IK I z dne 1. 3. 2021 namreč izrečeno, da zavarovanec (tožnik) nima pravice do invalidnine za 50 % TO zaradi posledic bolezni, ki obstaja od 6. 7. 2020. Izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta sta izdana na podlagi prehodne in končne določbe 3. odst. 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja, vrste in stopnje TO lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar5 (Seznam TO) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu s 143. - 145. in 147. - 149. členi ZPIZ-1, vendar **_le za poškodbe pri delu_** ali **_poklicne bolezni._** Do sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju6 (ZPIZ-2J), ki je začel veljati in se uporabljati _7. 8. 2021, tako ni bilo zakonske podlage za priznanje pravice do invalidnine za TO zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, ne glede na to, katere vrste in v kakšni višini (%) bi bila ugotovljena._ Že ugotovljen vzrok TO je sam po sebi bistven, da sta v predsodnem postopku izdani zakoniti zavrnilni odločbi.

**Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je torej podana izključno v 403. členu ZPIZ-2 po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za TO bilo mogoče priznati le, če je bila TO posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % TO zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.

Pravno relevantnih določb ZPIZ-2, ZPIZ-2J, Seznama TO iz leta 1983 ali novega Seznama telesnih okvar,7 podrobno povzetih že v 7. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Poudarja le, da dejansko stanje za priznanje pravice do invalidnine v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zagotovo ni bilo izpolnjeno.

**Dejanske okoliščine konkretnega primera**

12. V sodno izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. Univerze v C. (Fakultetna komisija) z dne 15. 5. 2022 (list. 67 - 79), dopolnilnem z dne 15. 6. 2022 (list. 88 - 106) ter 15. 9. 2022 (list. 128 - 146) je imelo sodišče prve stopnje strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je pri tožniku podana le 30 % TO iz 9. tč. III poglavja Seznama TO, kot posledica obolenj možganskega debla od 6. 7. 2020 dalje zaradi bolezni. Pri ugotavljanju vrste in % TO iz Seznama TO ne gre le za pravno vprašanje, na katerega bi moralo odgovoriti sodišče samo, kot zmotno meni pritožnik.8 Gre za medicinska dejstva, za ugotavljanje katerih sodišče nima strokovnega znanja, zato je bil na podlagi 243. člena ZPP postavljen izvedenski organ, v katerem sta sodelovala vrhunska medicinska strokovnjaka s področja medicine dela in nevrologije.

Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga za dvomi v presojo sodišča prve stopnje, da je na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda, sodno izvedensko mnenje podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Na tej podlagi je lahko zaključilo le, da je bila pri tožniku v relevantnem obdobju izkazana le 30 % TO _zaradi bolezni._ Pritožnikove obširne pritožbene navedbe in sklicevanje na množico izvidov ter diagnoz, ki same po sebi niso narekovale ugotovitev posamične, niti skupno višjega % TO od ugotovljene v upravnem postopku, niso utemeljene. Nazadnje tudi, če bi bila izkazana 90 % TO (ali celo 100 %) zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ne bi bilo mogoče razsoditi drugače, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

13. Ker pritožbeni očitki o kršitvi učinkovitega pravnega varstva iz 25. člena Ustave niso utemeljeni, izpostavljanje različnih dg., zdravstvenih težav in medicinskih izvidov novejšega datuma, pa za pritožbeno rešitev ni odločilno, se pritožbeno sodišče do njih glede na 360. člen ZPP posebej ni bilo dolžno opredeljevati. Pritožbo zoper I. in II. tč. izreka sodbe, s katero je na podlagi 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb z dne 19. 4. 2021 in 7. 12. 2020 ter ugotovitev TO v višini 90 % od 6. 7. 2020 dalje utemeljeno zavrnjen, je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in razsodilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodne odločbe.

14. Enako je bilo potrebno postopati s pritožbo zoper III. tč. izreka sodne odločbe o zavrženi tožbi za priznanje pravice do invalidnine za TO od 7. 8. 2021 dalje. Dne 16. 5. 2022 izdana odločba na podlagi ZPIZ-2J, s katero je priznana invalidnina za TO od 7. 8. 2021 dalje, ni predmet tega sodno socialnega spora. Tudi sicer je odločba že pravnomočna, saj v upravnem postopku sploh ni bila izpodbijana. Na podlagi 274. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je tožba z izpodbijano III. točko izreka zakonito zavržena.

15. Ob takšnem izidu spora pred sodiščem prve stopnje je v izpodbijani IV. tč. izreka prvostopenjske sodbe ob uporabi 154. člena ZPP v zvezi z 68. členom ZDSS-1 pravilno odločeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške. Pritožba v tem delu ne more biti uspešna.

16. Glede na pritožbeni izid je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati izreči, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89. 6 Ur. l. RS, št. 121/2021 z dne 23. 7. 2021. 7 Ur. l. RS, št. 163/2021. 8 Sodišče v tem sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o zavrnitvi pravice do invalidnine. Presoja ali so izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje pravice do invalidnine, ko TO ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. _Vrsta in % TO so najprej strokovno medicinska dejstva, ki jih lahko ocenijo le medicinski strokovnjaki. Sodišče nima medicinskega znanja, zato lahko šele na podlagi izvedensko ugotovljene vrste in %, TO subsumira pod abstraktni dejanski stan iz Seznama TO. Ne gre za gola pravna vprašanja, kot zmoto meni pritožnik._