Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo dne 27. 3. 2009, ki sta jo poimenovali pogodba o poslovnem sodelovanju. V pogodbi sta izrazili namero, da tožnica proda, toženka pa kupi nepremičnine. Ta namera ni bila realizirana. Tožnica je 25. 11. 2016 podala izjava o odstopu od pogodbe zaradi neizpolnitve. S tožbo je (med drugim) zahtevala povrnitev škode v višini pozitivnega pogodbenega interesa – plačilo 190.000,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Soglašalo je, da sporna pogodba ni prodajna pogodba. Zavzelo je stališče, da ni pomembno, ali je šlo za prodajno predpogodbo. Po stališču izpodbijane sodbe imajo pogodbeniki predpogodb pravico le zahtevati sklenitev glavne (prodajne) pogodbe. Nimajo pa odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve glavne (prodajne) pogodbe niti zahtevka za izpolnitev glavne (prodajne) pogodbe.

4. Zoper navedeno sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes. Kot bistveno navaja, da je tudi predpogodba pogodba (33. člen Obligacijskega zakonika - OZ) in lahko pogodbi zvesta stranka v primeru njene razveze zaradi neizpolnitve zahteva odškodnino v višini pozitivnega pogodbenega interesa (prvi odstavek 111. člena, drugi odstavek 239. člena OZ). Pojasnjuje, da ima predpogodba pravno naravo pogodbe z edino razliko, da v primeru spremenjenih okoliščin preneha veljati po samem zakonu brez oblikovalne sodbe.1 Poudarja, da v ustaljeni sodni praksi ni sporno, da ima predpogodbi zvesta stranka pravico razvezati pogodbo zaradi njene neizpolnitve ter uveljavljati zahtevke iz 111. člena OZ (II Ips 319/2008, II Ips 639/2008). Tudi ni sporno, da ima ob tem pravico zahtevati odškodnino zaradi neizpolnitve (III Ips 50/2016, III Ips 107/2014 in II Ips 155/2009). Nesporno lahko zahteva odškodnino v smislu povrnitve pozitivnega pogodbenega interesa, ki bi ga dosegla, če bi bila predpogodba realizirana s sklenitvijo in realizacijo glavne pogodbe (II Ips 56/2009 in III Ips 36/2006). Stališče izpodbijane sodbe, da ima pogodbenik predpogodbe pravico zahtevati le sklenitev glavne pogodbe (ne more pa zahtevati odškodnine v smislu pozitivnega pogodbenega interesa zaradi neizpolnitve in posledične razveze predpogodbe) je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča. Ker drugostopenjsko sodišče za odstop od ustaljene prakse ni navedlo prepričljivih razlogov in ker takšno stališče ni oprto na zakonsko določbo ali literaturo oziroma ni obrazloženo, je podana kršitev 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic). Vprašanje je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, ker stališče izpodbijane sodbe odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča in ker je pritožbeno sodišče odstopilo od zahtev Ustavnega sodišča, ki zagotavljajo uresničevanje pravice do enakega varstva pravic. Prav tako je pomembno, ker je institut predpogodbe v pravnem prometu množično uporabljen institut. 5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede predlaganega pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana, 1984, str. 164-166. Enako V. Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 264-269. Glej tudi Pravno mnenje VS RS, občna seja z dne 16. 12. 1997.