1. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blagoja Mikovića iz Ljubljane na seji dne 1. aprila 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 1/91, 30/91-I, 38/92, 13/94 in 96/02) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da s svojo vlogo daje pobudo za spremembo Zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD).

Meni, da bi mu morale biti kot nekdanjemu državljanu SFRJ, ki živi v Republiki Sloveniji, priznane vse pravice, ki jih je užival pred njeno osamosvojitvijo (enakost z državljani Republike Slovenije, pravica do enake vojaške pokojnine glede na čin in ne glede na datum upokojitve, pravica do vojaškega stanovanja in do osebnih dokumentov). Ker ZUSDDD tega ni uredil, mu očita neskladje s 14. členom Ustave. V dopolnitvi pobude prilaga svoj predlog sprememb izpodbijanega zakona. Pobudnik izpodbija tudi 40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDRS). Predlaga, naj se črta v delu, ki določa šestmesečni rok za vložitev prošenj za sprejem v državljanstvo.

Svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da Zakona ni pravočasno uporabil v postopku zavarovanja svojih pravic. Ker daje izpodbijani člen pravico do državljanstva Republike Slovenije zgolj na podlagi dejstva "da je obstajalo stalno prebivanje na določen datum", naj bi bili vsi upravičenci, ki v šestih mesecih niso vložili prošnje, prikrajšani za pripadajoče pravice. Prilaga tudi predlog besedila sprememb ZDRS. Pobudnik izpodbija tudi 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDRS-Č).

Navaja, da izpodbijana določba ureja status državljanov republik naslednic nekdanje SFRJ, ki so na dan plebiscita imeli v Republiki Sloveniji status stalnega prebivalca in od takrat dalje neprekinjeno živijo v Sloveniji, pa niso zaprosili za državljanstvo. S tem naj bi Republika Slovenija izpolnila svoje obveznosti do Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS, št. 71/02). Meni, da je izpodbijana rešitev v neskladju s 15. členom Ustave. Republika Slovenija bi morala državljanom nekdanje SFRJ priznati slovensko državljanstvo brez kakršnih koli pogojev, zgolj na podlagi nasledstva SFRJ.

Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju s človekovimi pravicami izbire bivanja in svobodnega uživanja pridobljenih pravic. Ker izpodbijani 19. člen ZDRS-Č ne zavezuje države tako kot 40. člen ZDRS in ker pogojuje sprejem z izpolnitvijo 5., 6., 8. in 10. točke 10. člena ZDRS, naj bi bil v neskladju s 14. členom Ustave. Poleg tega naj bi bila izpodbijana določba v neskladju tudi z 32., 33., 53., 61., 62. in 63. členom Ustave.

B.

V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega položaja.

Ustavno sodišče ugotavlja, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti 40. člena ZDRS in 19. člena ZDRS-Č. Iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 1M1311/59-XVII- 306.250 z dne 8. 4. 2003 izhaja, da pobudnik ima slovensko državljanstvo, zato morebitna ugotovitev neskladnosti izpodbijanih določb z Ustavo njegovega pravnega položaja ne bi spremenila. Ustavno sodišče je zato pobudi zavrglo. (1. in 2. točka izreka)

Pobudnik izpodbija tudi ZUSDDD. Ustavno sodišče je ustavnost ZUSDDD že presojalo tudi iz razlogov, ki jih navaja pobudnik, in v odločbi št. U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03 in OdlUS XII, 24) ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo.

Ker je o ustavnosti ZUSDDD že odločilo in ker pobudnik ne navaja v pobudi nobenih novih razlogov za neustavnost tega zakona, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za ponovno presojo istega zakona. (3. točka izreka)

5.Pobudo za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev Slovenije je Ustavno sodišče izločilo in zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo z zadevo št. U-I- 155/00, o kateri bo odločilo posebej.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj