Jedro

Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani v drugih zadevah tožniku ni dodelilo brezplačne pravne pomoči in da v teh postopkih ni uspel, sama po sebi ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. O sporu med pravdnima strankama, navedenem v uvodu tega sklepa, odloča stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik je 13. 9. 2011 predlagal, naj Vrhovno sodišče skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, konkretno Okrožno sodišče v Celju, kot je s sklepom I R 58/2011 z dne 25. 5. 2011 že odločilo v zadevi III P 7/2009. Predlog utemeljuje s trditvami, da je bil v preteklosti v postopkih pred Okrožnima sodiščema v Ljubljani in v Kranju oškodovan, ker sta ti sodišči neutemeljeno zavračali njegove vloge, dopise in tožbe, ker zadev nista vsebinsko obravnavali in nista iskali materialne resnice. Kranjsko sodišče obravnava spor, izvirajoč iz zapuščinskega postopka po njegovi pokojni materi V. B.; njegovi prošnji za delegacijo pristojnosti in za dodelitev pravne pomoči ni bilo ugodeno, zato je sodišče odločalo o njegovih laičnih in nepravilnih vlogah, kar je imelo zanj neugodne posledice. Zato je zoper Republiko Slovenijo vložil več odškodninskih tožb zaradi nedopustnih ravnanj Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kranju, postopki o tem pa se vidijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tudi Okrožno sodišče v Ljubljani mu ni dodelilo ustreznega pravnega zastopnika, ki bi pravilno sestavil tožbo zoper Okrožno in Okrajno sodišče v Kranju. Okrožno sodišče v Ljubljani gre močno na roko Okrožnemu in Okrajnemu sodišču v Kranju. To je bil razlog za odškodninsko tožbo. In ravno zaradi tega je tožnik že dosegel prenos pristojnosti v zadevah, ki jih vodi Okrožno sodišče v Ljubljani, na druga primerna sodišča (sklep I R 58/2011). V tožnikovih zadevah protipravno ravnajo poleg že omenjenih sodišč še Okrajno sodišče v Domžalah in Ministrstvo za okolje in prostor.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je skladno s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti večjo smotrnost le-tega. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema tudi druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tako je delegacija pristojnosti tudi pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja.

4. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja (tudi) zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani v drugih zadevah tožniku ni dodelilo brezplačne pravne pomoči in da v teh postopkih ni uspel, sama po sebi ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Konkretna zadeva tudi ni primerljiva z zadevo I R 58/2011, na katero se sklicuje tožnik: v navedeni zadevi je bil predlog za delegacijo pristojnosti utemeljen zato, ker se pravdni postopek vodi o tožnikovem zahtevku za škodo, ki naj bi jo pretrpel prav zaradi ravnanja stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani.

6. Ker je tožnikov predlog neutemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo (67. člen ZPP).