Jedro

Sklep predsednice sodišča, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnice, ni eden izmed taksativno določenih sklepov iz četrtega odstavka 420. člena ZKP, zoper katere je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti obtoženega B. T. se zavrže. II. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je s sklepom Su 29/2010-148 z dne 6. 8. 2010 v kazenski zadevi III K 307/2006 zavrnila predlog obtoženega B. T. za izločitev okrajne sodnice A. A. 2. Obtoženi B. T. je zoper navedeni sklep v fazi glavne obravnave vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je Vrhovnemu sodišču predlagal, da odloči o izločitvi sodnice ter preložitvi oziroma prekinitvi glavne obravnave.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku iz razlogov drugega odstavka istega člena, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodno odločbo. Izjema od tega pravila, ko se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, je določena s četrtim odstavkom 420. člena ZKP, po katerem se sme ne glede na določbo prvega odstavka tega člena med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena).

5. V konkretni zadevi je obdolženec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan in z njo izpodbijal sklep predsednice okrajnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izločitev okrajne sodnice A. A. 6. Ker v obravnavani zadevi kazenski postopek ni pravnomočno končan, z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijan sklep pa ni eden izmed taksativno določenih sklepov iz četrtega odstavka 420. člena ZKP, zoper katere je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil B. T., nedovoljena. Nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti pa Vrhovno sodišče s sklepom zavrže. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženega B. T. kot nedovoljeno zavrglo na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP.

8. Glede na takšno odločitev je Vrhovno sodišče obtoženemu naložilo plačilo sodne takse kot stroška, nastalega s tem izrednim pravnim sredstvom (98. a člen v zvezi s prvim odstavkom 95. člena in 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP).