Jedro

Predlagateljica je izgubila premoženje s pravnim poslom na način, kakršen v urejenih pravnih razmerah ne bi bil mogoč. Zlorabljeno je bilo dejstvo, da je bila mladoletna in da zato sama ni mogla veljavno razpolagati z nepremičnim premoženjem, pa je občina preko skrbnika in svojih upravnih organov izpeljala prenos njenega premoženja v svojo last v očitnem nasprotju z njenimi koristmi. Zato je v skladu z določbo 5. čl. ZDen, da se posledice tega enostranskega in za predlagateljico škodljivega pravnega posla odpravijo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se spremeni sklep sodišča druge stopnje tako, da se zavrnejo pritožbe nasprotnih udeležencev ter se potrdi vmesni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom odločilo, da se vrne predlagateljici premoženje ali plača odškodnina za nepremičnine vl. št... k.o... - stara izmera, kot so bile vpisane pri tem vložku na dan 24.10.1963, ko je to premoženje na podlagi enostranske izjave prešlo v državno last. Za končno odločbo pa je pridržalo odločitev o tem, v kakšni obliki se premoženje vrne. Ugotovilo je, da je bil z odločbo Občinske skupščine K., oddelka za splošne in notranje zadeve z dne 16.10.1963 tožnici, ki je bila še mladoletna, postavljen za skrbnika H. P., uslužbenec KGP K. Skrbnik se je dne 24.10.1963 z enostransko izjavo odpovedal predlagateljičini lastninski pravici na nepremičninah vl. št... k.o... v korist občine K. Skrbnik H. P. glede na svojega delodajalca in glede na organ, ki ga je postavil za skrbnika, ni mogel svobodno odločati. Njegova naloga je bila poskrbeti za prehod premoženja v državno last. Zato je štelo, da je izkazana prisila državnega organa v smislu 5. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem Zden).

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbam nasprotnih udeležencev in spremenilo sklep prve stopnje tako, da je zavrnilo predlog na vrnitev premoženja ali plačilo odškodnine. Sprejelo je stališče, da razmerje predlagateljice do skrbnika ni predmet presoje v tem postopku.

Pomembno je, ali je bila skrbnikova volja ob razpolaganju s predlagateljičinim premoženjem obremenjena z napako. Morebitno silo bi bilo treba konkretno ugotoviti. Vendar o tem ni ne trditev, ne ugotovitev. Zgolj sklepanje nanjo na podlagi splošnih razmer pa ne zadostuje.

Proti temu sklepu vlaga predlagateljica revizijo. Kot revizijska razloga uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da ji je bil skrbnik postavljen prav zato, da se je odpovedal njenemu premoženju. Navaja potek dogodkov od prve menjalne pogodbe v l. 1959 in smrti očeta l. 1961 do pogodb z dne 1.3.1963, po katerih so solastniki prenesli svoje deleže na predlagateljico, in skrbnikove izjave o odpovedi lastninski pravici na kmetijskem zemljišču vl. št... k.o... Skrbnik je vseskozi deloval v škodo predlagateljice, čeprav bi moral skrbeti za njene koristi. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sklep pritožbenega sodišča in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija je utemeljena.

Dogodke, katerih končna posledica je bil prehod predlagateljičinega premoženja v državno last, je treba obravnavati kot celoto. Skrbnika je mladoletni predlagateljici postavila občina z odločbo svojega upravnega organa Oddelka za splošne in notranje zadeve. Skrbnik H. P. je bil tedaj uslužbenec KGP K. Predlagateljici ni bila dana možnost izraziti svoje stališče o tem, čeprav je že imela 16 let. Zato že način postavitve skrbnika in izbira osebe - uslužbenca kmetijskega gospodarstva, ki s predlagateljico ni bil v nobeni sorodstveni ali drugi zvezi, zaradi katere bi lahko užival zaupanje predlagateljice ali bi se vsaj lahko domnevalo, da bo zastopal njene interese, kaže, da upravni organ ni ukrepal v interesu predlagateljice. Vsak dvom o tem pa odpade glede na takojšen in edini ukrep po postavitvi za skrbnika, ko se je P. z veljavnostjo za mladoletno predlagateljico odpovedal lastninski pravici na nepremičninah vl. št... k.o... v korist občine K., ne da bi pri tem dogovoril kakršno koli korist za predlagateljico. Odpoved lastninski pravici je potrdil skrbstveni organ občine K., skrbnikov podpis je overovil oddelek za finance te občine, pravno veljavnost pa je potrdil še Okrajni javni pravobranilec. Tako se izkaže postavitev skrbnika, njegova takojšnja odpoved lastninski pravici predlagateljice v korist občine in sodelovanje več občinskih organov pri sprejemu te izjave in njeni potrditvi kot enotno ravnanje, iz katerega izhaja razmerje predlagateljice do občine ne glede na skrbnika. Skrbnik ni opravljal svoje funkcije varovanja koristi predlagateljice, pač pa je nastopal v interesu občine za izpeljavo prenosa lastninske pravice na predlagateljičinem premoženju na občino. Zato je napačno stališče pritožbenega sodišča, da je za odločitev o denacionalizaciji pomembno, ali je bila volja skrbnika pristna ali ne. Nasprotno pomembno je, da je bil celoten postopek naravnan na škodo mladoletne predlagateljice. Način prenosa lastninske pravice na občino preko skrbnika pa je v smislu 5. čl. Zden brez dvoma zvijačen, pri čemer je postavitev skrbnika in njegovo ravnanje sestavni del postopanja občine nasproti tožnici. V takih okoliščinah je ravnanje skrbnika treba pripisati občini. Šlo je za način, ki ga predlagateljica utemeljeno označuje kot zvijačen. Ne gre torej za to, ali je bila skrbnikova volja obremenjena z napakami ali ne. Ob normalnem teku dogodkov bi bila taka presoja pravnih razmerij med prizadetimi pravilna. Toda stvari niso potekale tako, kot bi morale ob upoštevanju namena skrbništva in dolžnosti skrbnika. Zadevo je treba presojati glede na namen Zakona o denacionalizaciji. Pri tem je pomembno, da je predlagateljica izgubila premoženje s pravnim poslom na način, kakršen v urejenih pravnih razmerah ne bi bil mogoč.

Zlorabljeno je bilo dejstvo, da je bila mladoletna in da zato sama ni mogla veljavno razpolagati z nepremičnim premoženjem, pa je občina preko skrbnika in svojih upravnih organov izpeljala prenos njenega premoženja v svojo last v očitnem nasprotju z njenimi koristmi. Zato je v skladu z določbo 5. čl. ZDen, da se posledice tega enostranskega in za predlagateljico škodljivega pravnega posla odpravijo.

Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo določbo 5. čl. ZDen. Zato je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na 1. odst. 395.čl. ZPP.