Jedro

Izpodbijana odločba tožene stranke se v razlogih za naložitev prispevka za storitve institucionalnega varstva tožniku sklicuje na pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnikom in upravičencem do storitve socialnega varstva, upošteva pa tudi izjavo tožnika, da bo doplačeval socialnovarstveno storitev za upravičenca. Bistvena za odločitev je torej razlaga civilnopravne pogodbe in izjave tožnika, vendar to še ne pomeni, da gre za spor o civilno pravnem razmerju med upravičencem socialne storitve in tožnikom. Predvsem zato, ker spor ne obstaja med tema dvema osebama, temveč med tožnikom kot zavezancem za doplačilo storitve institucionalnega varstva in toženo stranko, ki je izdala dokončen upravni akt, s katerim je posegla v pravni položaj tožnika.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil dne 10. 9. 2008 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zahteval razveljavitev, podrejeno pa odpravo odločbe tožene stranke z dne 29. 7. 2008. S to odločbo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo Celje z dne 30. 5. 2008, s katero mu je bilo naloženo plačilo prispevka za storitve institucionalnega varstva za upravičenca J. K., ki je bil z isto odločbo delno oproščen plačila storitve institucionalnega varstva.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 6. 10. 2008 izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopi Upravnemu sodišču Republike Slovenije. V razlogih sklepa navaja, da ne gre za spor med upravičencem do socialno varstvene storitve in nosilcev javnih pooblastil, temveč za spor med zavezancem za plačilo socialno varstvene storitve, ki obenem ni upravičenec do te storitve, in nosilcem javnih pooblastil. Tožniku je bila naložena obveznost plačila storitev (prispevkov), ki ni socialno varstvena dajatev in tudi ne pravica do socialnega prejemka v skladu s 5.a in 5.b točko prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Glede na to ne gre za socialni spor, za katerega bi bilo pristojno odločati socialno sodišče, očitno napačen pa je tudi pravni pouk v izpodbijanem dokončnem sklepu tožene stranke. Gre za upravni spor v skladu s 1., 2. in 11. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006), o katerem na prvi stopnji odloča upravno sodišče. 3. Upravno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUS-1 sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da gre za spor o civilnopravnem razmerju, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Prvostopenjski organ (Center za socialno delo) je določil za zavezanca prispevkov tožnika, pri čemer se je v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. l. RS, št. 3/2007) in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 in nadalj. - v nadaljevanju Uredba) skliceval na pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnikom in J. K. kot upravičencem do storitve institucionalnega varstva. Spor se nanaša na razlago določb te pogodbe (pogodbe civilnega prava), torej gre za spor o civilnopravnem razmerju in ne za spor o zakonitosti upravnega akta.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. Na področju socialnih prejemkov je socialno sodišče pristojno za odločanje o socialnovarstvenih dajatvah (5.a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varstvo upravičenca in če je za priznanje pravic do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (5.b točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik zahteva razveljavitev oziroma podrejeno odpravo dokončne odločbe tožene stranke o zavrnitvi njegove pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Celje z dne 30. 5. 2008 glede tega, da mu je bil naložen prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenca J. K. v znesku 444,02 EUR, ki so usklajuje enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin. Spor obstaja v tem, ali je tožnik na podlagi pravnega posla - pogodbe o dosmrtnem preživljanju z upravičencem do storitve institucionalnega varstva J. K. zavezan za plačilo prispevka za storitev institucionalnega varstva v znesku, za katerega je bil oproščen upravičenec do te storitve. Glede na to ne gre za spor o neki socialnovarstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katere namen je reševati socialno varnost upravičenca), torej ne gre za zadevo, o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. Pristojnost socialnega sodišča (v povezavi z določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) v tem primeru tudi ni določena v nekem drugem zakonu (ZSV).

6. Izpodbijana odločba tožene stranke v zvezi z odločbo Centra za socialno delo Celje se v razlogih za naložitev prispevka tožniku, glede na ZSV in Uredbo, dejansko sklicuje na pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnikom in upravičencem do storitve socialnega varstva, J. K. z dne 27. 2. 2003 oziroma 17. 4. 2003, upošteva pa tudi izjavo tožnika, da bo doplačeval socialnovarstveno storitev za upravičenca. Bistvena za odločitev je torej razlaga civilnopravne pogodbe in izjave tožnika, vendar to še ne pomeni (tako kot napačno ugotavlja Upravno sodišče Republike Slovenije), da gre za spor o "civilno pravnem razmerju med upravičencem socialne storitve in tožnikom." Predvsem zato, ker spor ne obstaja med tema dvema osebama, temveč med tožnikom kot zavezancem za doplačilo storitve institucionalnega varstva in toženo stranko, ki je izdala dokončen upravni akt, s katerim je posegla v pravni položaj tožnika. Opredelitev pojma zavezanca za plačilo institucionalnega varstva je torej dejansko (predvsem) povezana s tolmačenjem določb pogodbe o dosmrtnem preživljanju med upravičencem in tožnikom, vendar spor ne obstaja med njima, temveč tožnikom, ki je bil stranka v postopku izdaje upravnega akta in ministrstvom, ki je takšen (dokončen) upravni akt izdalo.

7. Gre za vprašanje zakonitosti takšnega akta in spor po zahtevku za razveljavitev/odpravo tega akta, za odločanje v takšnem sporu pa je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije (1., 2. in 11. člen ZUS-1), ki bo odločalo na zunanjem oddelku v Celju (9. člen ZUS-1).