Jedro

Obrazec je lahko zgolj sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki predlagatelju olajša delo, in ne cilj sam zase.

Zakon taksne oprostitve ne pogojuje z dejstvom, da je predlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči prav na dan nastanka takse obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ugodi in se ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za taksno oprostitev kot nepopoln, ker tožnik ni priložil izjave o premoženjskem stanju v osemdnevnem roku in ker v predlogu ni navedel obdobja upravičenosti do denarne socialne pomoči. 2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je bilo v času izdaje izpodbijanega sklepa prvostopenjskemu sodišču znano, da je prejemnik socialne pomoči. Opozarja, da iz podatkov spisa izhaja, da tožnik že več let prejema denarno socialno pomoč (z izjemo obdobja od 1. 6. 2012 do 28. 2. 2013). Nova odločba centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) je bila izdana 26. 2. 2016, kar pomeni, da velja tudi za marec 2016, ko je tožnik vložil pritožbo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 12. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.(1) Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, vendar to ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln.(2) ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave. Če je stranka fizična oseba, mora izjava vsebovati zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Predpisan obrazec tako omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, pa sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu. Presojati mora torej vsebino izjave in ne njene oblike.(3)

5. Ker je tožnik predlagal taksno oprostitev kot prejemnik socialne pomoči(4) in po pozivu sodišča opisal svoje premoženjsko stanje, tako da je navedel, da je že več let prejemnik socialne pomoči in o tem ponudil dokaze – izjavo o premoženjskem stanju in odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z 22. 5. 2015 (A9), sodišče njegove vloge ne bi smelo zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moralo vsebinsko obravnavati, kar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi naredilo. Iz izpodbijanega sklepa tako izhaja, da se je sodišče z vpogledom v odločbo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 373/2009, prepričalo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči na podlagi odločbe CSD s 26. 2. 2016, ki jo v pritožbi tožnik tudi predloži (A11). S tem je tožnik izkazal, da je njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegovih družinskih članov takšno, da bi bila v primeru plačila sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. V primeru, ko stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se namreč stranko oprosti plačila taks v celoti (prvi odstavek 11. člena ZST-1).

6. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za oprostitev plačila sodne takse v predlogu navesti tudi obdobje upravičenosti do denarne socialne pomoči, ker to določa Navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju kot Priloga Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08, v nadaljevanju Pravilnik). Ne drži namreč, da prošnja ni bila sposobna za obravnavanje, ker ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil tožnik prejemnik denarne socialne pomoči na dan nastanka taksne obveznosti. Ob upoštevanju Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16 z 12. 2. 2015,(5) sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Takšna situacija je v konkretnem primeru nedvomno podana, ob upoštevanju, da tožnik le v obdobju treh mesecev (od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016) ni bil upravičen do denarne socialne pomoči, medtem ko mu je bila pomoč priznana za čas od 1. 6. 2015 do 30. 11. 2015 z Odločbo CSD z 22. 5. 2015 (A9), oziroma za čas od 1. 3. 2016 do 31. 5. 2016 z odločbo CSD s 26. 2. 2016 (A11).

7. Dodati velja, da Navodilo sicer res določa, da mora prejemnik denarne socialne pomoči v izjavi o premoženjskem stanju med drugim navesti tudi obdobje upravičenosti (točka III). Vendar pa je v skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije sodišče vezano samo na ustavo in zakon, ki take obveznosti ne nalaga. Iz zgoraj navedenega besedila 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da sodišče stranko v primeru prejemanja denarne socialne pomoči oprosti plačila sodne takse. Zakon pri tem taksne oprostitve ne pogojuje z dejstvom, da je predlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči prav na dan nastanka takse obveznosti. Ravno nasprotno – sodišče stranko oprosti plačila sodne takse tudi če te ne prejema, vendar bi bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala (glej odločbo stavnega sodišča št. U-I-85/14 z 22. 5. 2014) oziroma če bila s plačilom občutno zmanjšana njena sredstva za preživljanje (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16 z 12. 2. 2015).

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je je predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodilo (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): V tretjem odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Slednji je to storil s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08, v nadaljevanju Pravilnik).

Op. št. (2): Tako tudi : VSL sklep I Cp 153/2009, VSL sklep I Ip 3262/2009, VSL sklep II Cp 780/2010 in VSL sklep I Ip 354/2010, II Cpg 568/2015, VSL sklep II Cpg 868/2015, VSL sklep I IP 2842/2009. Op. št. (3): Drugi člen Pravilnika sicer res določa, da mora biti izjava o premoženjskem stanju predložena na obrazcu ZST-1, vendar pa je v skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije sodišče vezano samo na ustavo in zakon, ki te obveznosti ne določa. Iz zgoraj navedenega besedila ZST-1 izhaja namreč zgolj obveznost, da stranka poda vsebinsko ustrezno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ne pa tudi, da jo mora podati na predpisanem obrazcu. Obrazec je torej lahko zgolj sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki predlagatelju olajša delo, in ne cilj sam zase.

Op. št. (4): Skliceval se je namreč na iste razloge za taksno oprostitev kot v tožbi, to je zaradi prejemanja socialne pomoči. Op. št. (5): Oziroma odločbe U-I-85/14 z 22. 5. 2014, skladno s katero sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.