Jedro

Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Druga tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 175,56 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delnim zamudnim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice zoper drugega toženca in mu naložilo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da odstrani oba kovinska parkirna pregibna stebrička s ključavnico pred glavnim vhodom v hišo na severni in severovzhodni strani nepremičnine k.o. ..., parc. št. 51/1 ter mu je prepovedalo nadaljnja tovrstna motenja (I. točka izreka). Odločilo je, da bo o pravdnih stroških odločilo s končno odločbo (II. točka izreka).

2. Drugi toženec izpodbija delni zamudni sklep v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da ni jasno iz česa sodišče sklepa, da je ravno on storil motilno dejanje s postavitvijo dveh pregibnih stebričkov s ključavnico, saj sodišče piše, da sta to storili obe toženi stranki. Zahtevek se glasi, da morata obe odstraniti pregibna stebrička, sodišče pa je to naložilo samo njemu. Sodišče tudi nima nobenega dokaza, da naj bi drugi toženec postavil pregibna stebrička. Ta trditev tudi ne izhaja iz tožbe. Zatrjuje, da je sodišče storilo absolutno bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V 318. členu ZPP so določeni pogoji pod katerimi izda sodišče zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Skladno z drugim odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Povedano velja tudi za odločitev sodišča v sporu. Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.

6. Na pritožbeni očitek drugega toženca, da se tožbeni zahtevek glasi, da morata oba toženca odstraniti pregibna stebrička, sodišče pa je to naložilo samo drugemu tožencu, pritožbeno sodišče odgovarja, da je zaradi pasivnosti drugega toženca (ker ni odgovoril na tožbo), sodišče izdalo delni zamudni sklep. Postopek zoper prvo toženko (ki je na tožbo odgovorila pa bo nadaljevalo in bo zahtevek tožnice zoper drugo toženko vsebinsko obravnavan. Če bo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je prišlo do motenja posesti tudi s strani prve toženke, ji bo odstranitev kovinskih pregibnih stebričkov naložilo, ko bo postopek zoper njo zaključen.

7. Iz navedenega izhaja tudi odgovor, zakaj ni sodišče drugega toženca vprašalo, ali je postavil stebrička. Vprašalo ga ni, zaradi njegove pasivnosti. Ker je bil v postopku pasiven, je prišlo do izdaje delnega zamudnega sklepa, zato sodišče glede zahtevka zoper njega ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka z razpisom glavne obravnave.

8. Zadnja pritožbena trditev, da iz tožbe ne izhaja, da naj bi tudi drugotoženi postavil dva pregibna stebrička se nanaša na 3. pogoj po 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Iz vpogleda v tožbo izhaja, da je tožnica zatrdila, da sta pregibna stebrička postavila oba toženca, torej tudi drugi toženec. Tudi ta pritožbeni očitek je zato neutemeljen. Sklepčnost tožbe pred izdajo delnega zamudnega sklepa pa je bila podana.

9. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP9, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker drugi toženec s pritožbo ni uspel je dolžan na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP tožnici povrniti njene stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku in sicer nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar po vrednosti točke 0,459 EUR znaša 172,12 EUR, 2% materialni stroški pa znašajo 3,44 EUR, skupaj 175,56 EUR.