16. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude politične stranke Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti (sedaj Novi socialdemokrati), Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Andrej Magajna, Ljubljana, in civilnega združenja Koordinacija neparlamentarnih strank in list, Ljubljana, ki jo zastopa Andrej Magajna, Ljubljana, na seji 16. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13) in tretjega odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata drugi in tretji odstavek 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK) in tretji odstavek 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1). Nasprotujeta temu, da le mediji v neposredni ali posredni večinski javni lasti (ne pa tudi zasebni) zagotavljajo enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil in enakopravnost pri predstavitvi kandidatov, njihovih programov in mnenj o referendumskem vprašanju. Menita, da se lahko mediji v zasebni lasti svobodno odločijo o tem, ali bodo spremljali volilno oziroma referendumsko kampanjo ali ne. Če pa se odločijo, da se bodo vključili v kampanjo, bi morali po mnenju pobudnikov v skladu z načelom enakopravnosti vsem zagotoviti enake pogoje. V neskladju z načelom enakopravnosti naj bi bil tudi tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1, ker političnim strankam in neodvisnim kandidatom, ki niso zastopani v Državnem zboru, namenja le eno tretjino časa, ki je namenjen volilni oziroma referendumski kampanji.

Zatrjujeta tudi neskladje tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 z ZVRK, ker ZVRK določa le možnost ločenih oddaj za stranke, ki so zastopane v parlamentu, in za druge, ne določa pa, da imajo na razpolago različen obseg časa za predstavitev. Opozarjata, da je Ustavno sodišče izpodbijano ureditev sicer že presojalo, vendar ne z vidika načela enakopravnosti iz 14. člena Ustave. "Presoja iz leta 2009 naj bi se namreč nanašala na presojo interesa volilnega telesa". Pobudnika menita, da je sporno, da je Ustavno sodišče subjektivni interes volivcev dalo pred ustavno načelo enakopravnosti in slednjega postavilo celo v podredni odnos. V dopolnitvi pobude z dne 10. 8. 2017 pobudnika navajata, da poleg 14. člena Ustave dodatno izpostavljata 43. člen Ustave, ker neposredno govori o enaki in splošni volilni pravici. Izpodbijana ureditev iz tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 naj bi onemogočala ali vsaj močno ovirala vertikalno prehodnost političnih strank; šlo naj bi le za kroženje istih etabliranih elit. Pobudnika polemizirata z razlogi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-372/96 z dne 4. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 22/99, in OdlUS VIII, 44).

B.

2.Ustavno sodišče je vsebinsko enake določbe, kot jih vsebujeta veljavni tretji odstavek 6. člena ZVRK in tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1, že obravnavalo (npr. odločba št. U-I-372/96 in sklepi št. U-I-308/05 z dne 9. 2. 2006, št. U-I-281/07 z dne 10. 4. 2008, št. U-I-267/11 z dne 3. 11. 2011, št. U-I-119/11 z dne 3. 11. 2011, št. U-I-285/11 z dne 15. 12. 2011, št. U-I-291/11 z dne 5. 4. 2012 in št. U-I-111/17 z dne 13. 7. 2017), nazadnje tudi v sklepih št. U-I-189/19, Mp-1/19 z dne 24. 10. 2019, št. U-I-408/18 z dne 18. 12. 2019 in št. U-I-265/18 z dne 9. 4. 2020.

3.Pobudnika navajata, da Ustavno sodišče tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 še ni presojalo z vidika načela enakopravnosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Načelo enakosti volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave je specialni odraz načela splošne enakosti.[1] Po vsebini gre za enak očitek, ki ga je Ustavno sodišče glede na predmet izpodbijane ureditve presojalo v okviru prvega odstavka 43. člena Ustave. V odločbi št. U-I-372/96 je Ustavno sodišče presojalo vsebinsko enake določbe, kot jih vsebujeta veljavni tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1[2] in tretji odstavek 6. člena ZVRK.[3] Ugotovilo je, da razlikovanje v obsegu časa, ki je v okviru volilne oziroma referendumske kampanje na Radioteleviziji Slovenija na razpolago zunajparlamentarnim strankam (ena tretjina) in parlamentarnim strankam (dve tretjini), ne pomeni nedopustnega razlikovanja med strankami. Presodilo je, da razlikovanje sicer pomeni poseg v enakost volilne pravice (prvi odstavek 43. člena Ustave), vendar je ocenilo, da teža posega v enakost volilne

pravice ni nesorazmerna s koristmi za preglednost volilne kampanje in s tem za učinkovitejše izvrševanje volilne pravice zaradi boljše informiranosti volivcev, ki jo ta poseg zagotavlja.[4] Po presoji Ustavnega sodišča je razlikovanje med političnimi strankami glede na njihovo dejansko politično težo primeren in tudi nujen ukrep za zagotavljanje preglednosti volilne kampanje, pri čemer je pri tehtanju dejanskega političnega pomena pridobitev mandata na preteklih volitvah povsem primerno merilo, saj je veljavni volilni sistem takšen, da v njem poslanskih mandatov ne pridobijo le tiste liste kandidatov, ki imajo razmeroma majhno podporo v volilnem telesu (ne dosežejo volilnega količnika v nobeni volilni enoti, na državni ravni pa ne dosežejo volilnega praga). Poudarilo je tudi, da takšna ureditev ne izključuje iz predvolilne kampanje na Radioteleviziji Slovenija nobene politične stranke, temveč samo daje ustrezno večji poudarek parlamentarnim strankam. Smiselno enake ugotovitve kot za takrat veljavni tretji odstavek 9. člena ZRTVS so po oceni Ustavnega sodišča veljale tudi za izpodbijano določbo takrat veljavnega 5. člena ZVK.[5]

4.Pobudnika se s takšno obrazložitvijo ne strinjata in menita, da tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1 (še toliko bolj skupaj z ureditvijo iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZVRK) onemogoča neparlamentarnim strankam, da bi jih volivci sploh spoznali, s tem pa, da bi dosegle dovoljšne število glasov za vstop v parlament. Glede na to, da obstaja kar nekaj "novih" političnih strank, ki so na podlagi izpodbijane ureditve na zadnjih volitvah dosegle zadostno število glasov za vstop v parlament (npr. Pozitivna Slovenija, Levica, Lista Marjana Šarca, Stranka modernega centra), so te navedbe pobudnikov očitno neutemeljene. Izpodbijana ureditev omogoča seznanitev volivcev tudi z "novimi" oziroma neparlamentarnimi strankami, saj, kot je Ustavno sodišče obrazložilo, takšna ureditev ne izključuje iz predvolilne kampanje na Radioteleviziji Slovenija nobene politične stranke, temveč samo daje ustrezno večji poudarek parlamentarnim strankam. Prav tako ne držijo navedbe pobudnikov, da je Ustavno sodišče v citirani odločbi presojo opravilo zgolj z vidika interesa volivcev, ne pa tudi z vidika položaja političnih strank (glej drugi del 15. točke in 16. točko obrazložitve odločbe št. U-I-372/96).

5.Pobudnika zatrjujeta tudi neskladje tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 z ZVRK, ker ZVRK določa le možnost ločenih oddaj za stranke, ki so zastopane v parlamentu, in za druge, ne določa pa, da imajo na razpolago različen obseg časa za predstavitev. Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost zakonskih določb le takrat, kadar bi zaradi neskladja med posameznimi zakonskimi določbami nastala taka nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države iz 2. člena Ustave (prim. odločbo št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97, in OdlUS V, 177). Drugi odstavek 6. člena ZVRK določa, da Radiotelevizija Slovenija v času volilne kampanje zagotavlja programski čas predstavitvi kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju v skladu s tistimi določbami zakona, ki ureja Radiotelevizijo Slovenije, ki urejajo

politično propagando v programih Radiotelevizije Slovenija. Drugi odstavek 6. člena ZVRK torej prepušča ureditev obsega programskega časa za predstavitev kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju ZRTVS-1, ki je to uredil v 12. členu. Zato je očitek pobudnikov o neskladju tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 z ZVRK očitno neutemeljen.

6.V sklepu št. U-I-281/07 je Ustavno sodišče presojalo očitek, da 6. člen ZVRK za zasebne medije ne postavlja obveznosti enakega obravnavanja vseh kandidatov, sodelujočih v volilni kampanji. Tudi v navedeni zadevi je pobudnica menila, da bi morali vsi mediji, tako v javni kot v zasebni lasti, ki se odločijo programski čas nameniti volilni kampanji, omogočiti vsem uradnim kandidatom in listam popolnoma enake formalne pogoje sodelovanja v kampanji. Ustavno sodišče je ta očitek presojalo z vidika 14. člena Ustave. Ugotovilo je neutemeljenost očitka, da drugačna ureditev volilne oziroma referendumske kampanje v medijih v zasebni lasti povzroča diskriminacijo kandidatov v teh medijih, ker je pravni položaj medijev glede na dejstvo, ali delujejo v zasebnopravni ali v javnopravni sferi, različen. Neskladja z Ustavo pa po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče utemeljiti z zavzemanjem za drugačno ureditev, po kateri bi v vseh medijih veljala enaka pravila glede predstavljanja kandidatov in programov v času kampanje.[6] Smiselno enaki razlogi veljajo tudi za ureditev referendumske kampanje.[7]

7.Tudi v obravnavani pobudi pobudnika navajata, da bi morale imeti vse udeležene stranke in njihovi kandidati enako dolgo odmerjeni čas v skupnih in ne ločenih televizijskih oddajah, pri čemer lastništvo medija ne bi smelo imeti nikakršne vloge. Pobudnika torej ne navajata razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih, novih ustavnopravnih vprašanj, ki jih Ustavno sodišče še ne bi presojalo, pa ne navajata. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 6. člena ZVRK in tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 zavrnilo.

8.Pobudo vlagata dva pobudnika, in sicer politična stranka, ki je vpisana v register političnih strank, vendar pod novim imenom (Novi socialdemokrati), in civilno združenje, ki ni pravna oseba. Ker prva pobudnica izpolnjuje procesne pogoje za vložitev pobude, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali te pogoje izpolnjuje tudi drugi pobudnik.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]J. Sovdat, Volilni spor, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 58.

[2]Takrat tretji odstavek 9. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94 – v nadaljevanju ZRTVS).

[3]Takrat 5. člen Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97 – v nadaljevanju ZVK).

[4]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-372/96, 14. do 17. točka obrazložitve.

[5]Glej prav tam, 18. točka obrazložitve.

[6]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-281/07, 6. in 7. točka obrazložitve.

[7]Prav tam, 7. točka obrazložitve.