Jedro

Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. in III. točki izreka spremeni tako, da se odvetniku G. Č. iz odvetniške družbe G. Č. N. odvetniška družba, o. p. , d. o. o., L., ki je zavezanka za plačilo DDV (davčna številka: SI ...), priznajo stroški zastopanja v znesku 77,35 EUR, s pripadajočim DDV v znesku 14,64 EUR, skupaj znesek 91,99 EUR. V preostalem delu (v presežku nad 91,99 EUR) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odvetniku G. Č. iz odvetniške družbe G. Č. N. odvetniška družba, o. p. , d. o. o., L., ki je zavezanka za plačilo DDV (davčna številka: SI ...), se priznajo pritožbeni stroški v znesku 14,32 EUR, s pripadajočim DDV v znesku 3,03 EUR, skupaj znesek 17,35 EUR, v preostanku se zahtevek za plačilo pritožbenih stroškov zavrne.

III. Plačilo priznanih zneskov iz I. in II. točke izreka tega sklepa se izvede na podlagi izdanega e - računa odvetnika, in sicer 30. dan po prejemu e - računa, iz sredstev sodišča, na poslovni račun odvetniške družbe št. ..., ki je odprt pri S., d. d..

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku sprejema osebe na varovani oddelek brez privolitve skladno z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) pridržani osebi A. A. po uradni dolžnosti postavilo odvetnika G. Č. iz odvetniške družbe G. Č. N. odvetniška družba, o. p. , d. o. o. Z izpodbijanim sklepom je odločilo o stroških zastopanja in jih je skupaj s pripadajočim DDV priznalo v višini 84,29 EUR.

2. Odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, izpodbija I. in III. točko izreka sklepa iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. členu ZPP in v pritožbi navaja, (1) da bi mu moralo sodišče priznati potne stroške na podlagi kilometrine, ne pa stroškov vozovnice za javni prevoz in (2) da se na podlagi 5. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) zaradi postavitve po uradni dolžnosti na polovico zmanjša le nagrada, materialni stroški pa mu gredo v celoti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna materialne in potne stroške v celoti ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je potne stroške napačno odmerilo na podlagi drugega odstavka 10. člena veljavne Odvetniške tarife (OT).1 Navedeno določilo pride v poštev, kadar ti stroški2 odvetniku dejansko nastanejo. V obravnavanem primeru je podlaga za odmero potnih stroškov tretji odstavek 10. člena OT, po katerem je stranka odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Po četrtem odstavku 10. člena OT se kilometrina obračuna v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja3 se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službenem potovanja v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno vozilo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer (km).4

5. Odvetnik je priglasil potne stroške v višini 13,32 EUR za pot v Dom starejših v Š. za 18 km v eno smer, skupaj 36 km. Po splošno znanih podatkih5 je razdalja med L. in Š. 10.78 km, zaokroženo na 11 km. Odvetnik v pritožbi navaja, da je bil v istem dnevu po uradni dolžnosti postavljen še v dveh drugih podobnih zadevah in je moral obiskati še dve lokaciji v L. Vendar iz navedenih trditev ne izhaja, zakaj je moral na razdalji iz L. do Š. in nazaj prepeljati dvakrat po 18 km, zato mu gre kilometrina za razdaljo dvakrat po 11 km, to je 22 km po 0,37 EUR, torej 8,14 EUR. Ker mu je sodišče priznalo le 2,40 EUR potnih stroškov, je pritožba utemeljena do zneska 8,14 EUR, v presežku do 13,32 EUR pa ne.

6. Pritožba utemeljeno izpostavlja tudi, da je sodišče prve stopnje odvetniku, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, napačno priznalo le polovične materialne stroške. ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom. OT sicer ne uporablja enake terminologije, saj v prvem odstavku 2. člena odvetniško storitev opredeljuje kot delo, ki ga odvetnik opravi, v drugem odstavku tega člena pa odvetniške stroške opredeljuje kot skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela. Izdatki so opredeljeni v 9. členu OT. Pravilno tolmačenje zgoraj navedenih določil ZOdv in OT je torej, da gre odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT. Kar je tudi logično, saj v primeru postavitve po uradni dolžnosti odvetniku ni treba iskati storitve na trgu, v obeh primerih pa mu nastanejo enaki materialni stroški.6

7. Pritožniku gredo naslednji odvetniški stroški: zastopanje na naroku v višini 200 odv. točk, za pregled listin 50 odv. točk in za odsotnost iz pisarne 40 odv. točk, skupaj 290 odv. točk, kar po vrednosti točke 0,459 znaša 133,11 EUR, polovična nagrada za delo (odvetniška storitev) znaša 66,55 EUR. 2 % materialni stroški (od celotne nagrade) znašajo 2,66 EUR in potni stroški 8,14 EUR. 22 % DDV znaša 14,64 EUR in ga je sodišče odmerilo od priznane (polovične) nagrade, saj se DDV od materialnih stroškov ne obračunava. OT v drugem odstavku 2. člena res določa, da se DDV obračuna od odvetniških storitev in izdatkov, vendar je navedena določba v nasprotju z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), zato je sodišče ni bilo dolžno uporabiti (exceptio illegalis).7 Skupaj odvetniški stroški znašajo 77,35 EUR, s pripadajočim 14,64 EUR DDV pa 91,99 EUR.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

9. Pritožnik je s pritožbo izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje glede potnih in materialnih stroškov. V postopku na prvi stopnji mu je sodišče od zahtevanih 13,32 EUR potnih stroškov in 2,66 EUR materialnih stroškov priznalo 2,40 EUR potnih stroškov in 1,33 EUR materialnih stroškov, tako, da skupni izpodbijani del znaša 12,25 EUR. Pritožnik je s pritožbo uspel za potne stroške v višini 5,74 EUR (8,14 – 2,40 EUR) in za materialne stroške v višini 1,33 EUR (2,66 – 1,33 EUR), torej s 7,07 EUR ali 57,7 %, zaokroženo na 60 %. Skladno s tar. št. 23 OT gre pritožniku nagrada 100 točk (45,9 EUR) za pravno sredstvo proti drugim sklepom.8 Glede na to, da je bil v postopku postavljen po uradni dolžnosti,9 se mu nagrada za delo (odvetniška storitev) zmanjša za polovico in znaša 22,95 EUR, 2 % materialni stroški (od celotne nagrade) znašajo 0,92 EUR, 22 % DDV (od polovične nagrade) pa 5,05 EUR, skupaj 28,92 EUR. 60 % priznane nagrade znaša 17,35 EUR, od tega 14,32 EUR nagrada in materialni stroški in 3,03 EUR DDV.

10. Način izplačila iz sredstev sodišča je pritožniku obrazložilo že sodišče prve stopnje,10 kar pritožbeno sodišče v celoti povzema, in velja tudi za izplačilo pritožbenih stroškov.

1 Uradni list RS 2/2015 z dne 9. 1. 2015. 2 Avtobusna vozovnica in vozovnice za vlak, ladjo in letalo. 3 Uradni list RS 140/2006 – 63/2017. 4 Primerjaj VSL sklep I Cp 2837/2017 z dne 22. 12. 2017. 5 Primerjaj podatke o razdaljah med kraji na spletnem naslovu Razdalje.si. 6 Primerjaj VSC sklep Cp 139/2015 z dne 9. 3. 2015, na katerega se sklicuje pritožnik. 7 Skladno z ZDDV-1 (Uradni list RS 117/2006 s spremembami od dopolnitvami) se DDV obračunava le od opravljanja storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo - 3. točka prvega odstavka 3. člena in 14. do 17. člen ZDDV-1. 8 Meritorno odločbo v tem postopku predstavlja odločitev sodišča prve stopnje o sprejemu osebe na varovani oddelek brez privolitve z dne 11. 5. 2018. 9 Postavitev po uradni dolžnosti zajema celoten sodni postopek, vključno s pritožbenim, saj peti odstavek 17. člena ZOdv drugačne podlage ne daje. 10 Primerjaj 4. in 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.