Jedro

V okviru rehabilitacijskega programa bi storilec sicer nedvomno pridobil dodatne informacije o posledicah in škodljivosti vožnje pod vplivom alkohola, vendar pa bi moral pravila cestnega prometa o prepovedi vožnje pod vplivom alkohola upoštevati ne glede na taka dodatna znanja, ki jih zagotavlja rehabilitacijski program, saj so vsi vozniki dolžni upoštevati vsa pravila varnosti cestnega prometa, zlasti pa se to pričakuje od tistih voznikov, ki jim je odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločitev o sankcijah (2., 3. in 4. točka 154. člena ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, mu podaljša preizkusno dobo po sklepu o odložitvi na 18 mesecev ter mu dodeli dodatni rok štirih mesecev za udeležbo v rehabilitacijskem programu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje storilcu s sklepom z dne 30. 11. 2020 odložilo izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba po tem sklepu začela teči 17. 12. 2020 in bi se iztekla 17. 11. 2021 ter da je 2. 5. 2021 storilec storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Ljubljana z dne 2. 5. 2021, ki je postal pravnomočen 11. 5. 2021, za prekršek storjen 2. 5. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (smiselno tudi odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je ob zgoraj povzetih ugotovitvah, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

5. Iz zgoraj povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje okoliščine, v katerih je bil storjen hujši prekršek v času preizkusne dobe, izraža obžalovanje zaradi storitve tega prekrška ter pojasnjuje posledice, ki jih bo za njegovo življenje, opravljanje delovnih obveznosti oziroma vodenje podjetja, v katerem zaposluje 9 ljudi, ter na stike z družinskimi člani v tujini vplivala izvršitev izrečenega ukrepa. Te navedbe se namreč ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, ki so pomembna za sprejem izpodbijane odločitve.

6. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja, da zaradi epidemioloških razmer v državi ni imel možnosti, da bi se do dneva prejema izpodbijanega sklepa udeležil rehabilitacijskega programa, ki bi nedvomno prispeval in vplival na storilčevo dojemanje ravnanja v cestnem prometu ter sprejemanja ustreznih odločitev v trenutku uporabe motornega vozila za zagotavljanje svoje varnosti in varnosti vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu. Storilec tudi sam v pritožbi izpostavlja, da je bil seznanjen z obveznostjo, da v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa in po mnenju pritožbenega sodišča bi to obveznost (zlasti glede na pritožbeno izpostavljene 30-letne vozniške izkušnje) lahko nedvomno izpolnil tudi brez rehabilitacijskega programa. V okviru rehabilitacijskega programa bi storilec sicer nedvomno pridobil dodatne informacije o posledicah in škodljivosti vožnje pod vplivom alkohola, vendar pa bi moral pravila cestnega prometa o prepovedi vožnje pod vplivom alkohola upoštevati ne glede na taka dodatna znanja, ki jih zagotavlja rehabilitacijski program, saj so vsi vozniki dolžni upoštevati vsa pravila varnosti cestnega prometa, zlasti pa se to pričakuje od tistih voznikov, ki jim je odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.