Jedro

Potrdilo, s katerim so bila investitorju dovoljena priglašena dela, je šteti za odločbo o dovolitvi priglašenih del. V postopku zaradi dovolitve priglašenih del imajo položaj stranke tudi sosedje - mejaši, zato so upravičeni vložiti pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 349/96-12 z dne 12.7.2001 razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 26.1.1996. S tem sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevo tožnikov za odpravo potrdila o priglasitvi vzdrževalnih in adaptacijskih del prizidka stanovanjske hiše, ki ga je investitorju V.K. izdal Sekretariat za občo upravo Občine I. z dne 11.11.1993. V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke. Tožena stranka je zahtevo, ki jo je obravnavala kot pritožbo zavrgla zato, ker tožniki izpodbijajo potrdilo, pritožbo pa je glede na določbo 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) mogoče vložiti samo zoper odločbo, pa tudi, če je izdano potrdilo šteti za odločbo, tožniki nimajo položaja stranke. Po presoji sodišča prve stopnje je za odločitev o zadevi nepomembno ali je izpodbijani akt potrdilo, kot navaja tožena stranka, ali odločba. Sodišče navaja, da je investitor pri upravnem organu priglasil vzdrževalna in adaptacijska dela na prizidku k stanovanjski hiši v smislu določbe 46. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86). Po tej določbi pristojni organ, če ugotovi, da vložena priglasitev ne zadostuje, prepove graditev z odločbo, ki jo mora vročiti investitorju v 15 dneh po vložitvi priglastive. Če investitor v tem roku ne dobi odločbe ali zahteve za dopolnitev priglastive, lahko začne z deli. Glede na tako določbo, bi prvostopni organ lahko že z molkom dosegel to, kar je dosegel s spornim aktom, v nobenem primeru pa tožniki v postopku po 46. členu ZGO nimajo položaja stranke.

Tožniki vlagajo pritožbo zaradi vseh razlogov iz 72. člena ZUS.

Menijo, da je napačno stališče sodišča in tožene stranke, da sosedje mejaši nimajo položaja stranke v postopku zaradi priglastive del. Sklicujejo se na določbo 49. člena ZUP/86, po kateri imajo položaj stranke tudi osebe, ki v postopku varujejo svoje pravice in pravne koristi. Ker je izdano potrdilo šteti za odločbo, je jasno, da imajo tožniki položaj stranke in bi bilo njihovo pritožbo obravnavati po vsebini. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka in V.K. kot prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je napačno stališče sodišča prve stopnje, da za odločanje o zadevi ni pomembno, ali je v upravnem postopku izpodbijani akt šteti za upravno odločbo ali ne. Prav od tega je namreč odvisno, ali je pritožba dopustna in ali imajo tožniki legitimacijo za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje navaja, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da je bilo navedeno potrdilo izdano investitorju v zvezi z njegovo vlogo - prošnjo za dovoljenje za adaptacijo prizidka stanovanjske hiše. Dovolitev priglašenih del ureja določba 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 71/93). Iz navedene določbe izhaja, da o dovolitvi priglašenih del odloči pristojni organ z odločbo. Določba 46. člena ZGO pa, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, ne predvideva izdaje pozitivne odločbe, ampak le izdajo negativne odločbe. Glede na navedeno pravno ureditev in glede na vsebino vloge ter vsebino izpdbijanega akta, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za sklepanje tožene stranke, da izpodbijani akt ni upravni akt, ampak potrdilo in za zavrženje pritožbe kot nedopustne in tudi ne za sklepanje sodišča, da je sporni akt izdan v postopku po 46. členu ZGO. Če pa je šlo v obravnavani zadevi za dovolitev priglašenih del, na kar kažejo podatki predloženih upravnih spisov, je po presoji pritožbenega sodišča napačno tudi stališče tožene stranke, s katerim soglaša sodišče prve stopnje, da tožniki nimajo položaja stranke in zato tudi niso upravičeni vložiti pritožbe. V postopku zaradi dovolitve priglašenih del imajo namreč položaj stranke tudi sosedje - mejaši, ki menijo, da bi bila z gradnjo kršena kakšna njihova pravica ali pravna korist. Ker je tožena stranka pritožbo zavrgla s presojo, da pritožba ni dopustna in da je niso vložile upravičene osebe, za tako presojo pa v podatkih upravnih spisov ni podlage, je sodišče svojo odločitev napačno oprlo na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS, kar v konkretnem primeru pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.