Jedro

Interni dogovor dedičev v zapuščinskem postopku o tem, da bo le en dedič poravnal terjatve, ne veže upnika.

Izrek

Pritožbi se z a v r n e t a in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici sami trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I pozvalo B. L., A. B. in L. B., da prevzamejo izvršilni postopek, ki se vodi pri tem sodišču pod opr. št. I 01/00556 na podlagi upnika S. z. A. z.o.o. zoper dolžnika - pok. J. B.. Pod II pa je izdalo sklep, da se postopek nadaljuje zoper dedinje. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je po izdaji sklepa o izvršbi z dne 4. 3. 2002 sodišče ugotovilo, da je dolžnik umrl. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 29. 1. 2004 je sodišče povabilo dedinje po pok. dolžniku, da prevzamejo postopek.

Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožili dedinji L. in A. B.. V pritožbi navajata, da so se v zapuščinskem postopku dediči med seboj dogovorili, da ves nastali dolg A. plača pok. dedinja B. L..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je potem, ko je postopek zaradi smrti dolžnika prekinilo, pravilno v skladu z 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo, da se postopek nadaljuje z dediči pok. dolžnika. Na podlagi pravnomočnega sklepa, ki ga je sodišče vpogledalo izhaja, da so dedinje po pokojnem B. L., A. B. in L. B..

Iz sklepa o dedovanju, izdanega pri Okrajnem sodišču v Š. pri C. pod opr. št. 205/2003 res izhaja, da so se dedinje med seboj dogovorile, da dolg do upnika A. z.o.o. v višini 1,161.284,50 SIT v celoti plača dedinja B. L.. Vendar gre v tem primeru za dogovor med dedinjami, pritožnici pa nista predložili nikakršnega dokaza o tem, da je bil takšen dogovor sklenjen tudi z upnikom in da gre za prevzem dolga. Iz tega razloga je sodišče pravilno odločilo, da namesto prvotnega dolžnika vstopijo v postopek njegovi dediči. 208. čl. ZPP določa, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo.

Po 142. čl. Zakona o dedovanju (ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine obveznosti podedovanega premoženja. III. odst. določa, da kadar je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Interni dogovor dedičev o tem, da samo eden od njih prevzame dolg pa navzen, napram upniku, v kolikor se ta s tem ne strinja, ni upošteven, saj gre le za notranje razmerje med dediči. Pritožbi obeh dedinj tako nista utemeljeni in jih je bilo potrebno v skladu z določbo 365. čl. ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.