Jedro

Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je ta zavrnila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo služnostne, predkupne in stavbne pravice na v predlogu navedenih nepremičninah.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki, ki navaja, da se je obravnavani predlog nanašal na vknjižbo služnostne, predkupne in stavbne pravice na parcelah št. 630/1, 630/0 in 646/1, vse k.o. L., na podlagi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 in da so izpolnjene vse procesne predpostavke in vsi pogoji za predlagani vpis. Zemljiškoknjižnemu predlogu predloženo pooblastilo pogodbenice M.P., s katerim slednja pooblašča svojo sestro E.O. po vsebini nedvomno izraža voljo pooblastiteljice po podelitvi pooblastila pooblaščenki tudi za podpis listin, katere vknjižbe sodišče ni dovolilo. Iz pooblastila je namreč mogoče jasno razbrati voljo in željo pooblastiteljice po podelitvi pooblastila svoji sestri E.O. za podpis vseh vrst listin v zvezi s premoženjem, ki je bil predmet denacionalizacijskega oz. zapuščinskega postopka, saj je v pooblastilu med drugim navedeno:”da je pooblaščenka skrbnica vsega premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega oz. zapuščinskega postopka, prav tako vsega premoženja, ki je v začasni uporabi do pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji in premoženja, ki ji je pripadalo po zapuščinskem postopku po očetu K.B.”. Nepremičnine, ki so predmet zemljiškoknjižnega predloga oz. tega postopka, pa je pooblastiteljica pridobila na podlagi zapuščinskega postopka po pokojnem očetu K.B. Pooblastilo očitno ni bilo zapisano s strani prava vešče osebe, vendar po vsebini jasno izkazuje voljo pooblastiteljice po zastopanju s strani pooblaščenke v vseh njenih zadevah ter kaže na zaupen odnos med njima. Zato je nesprejemljivo, da sodišče skuša formalizirati voljo strank na tak način, da zahteva točno določen pravni tekst, kar pomeni, da pooblastila ne bi mogla več sestaviti stranka sama, sploh ob dejstvu, da se v našem pravnem redu vse bolj formalizirajo stvari, tako da zahteva zemljiška knjiga specialna pooblastila tudi v tej smeri. Ne nazadnje pa je dejstvo, da so bili podpisi vseh lastnikov nepremičnin oz. njihovih pooblaščencev in zastopnikov na pogodbi, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo overjeni in notar je tisti, ki je pristojen in dolžan preveriti, ali lahko v skladu z določilo Zakona o notariatu overi podpis na listini na podlagi določenega pooblastila, zato se sodišče v postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga v to ni pristojno spuščati. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, a da se dovoli predlagani vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima pooblaščenka E.O. ustrezno pooblastilo stranke M.P., ki je stranka Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011, za podpis listin, katere vknjižbe sodišče ni dovolilo, saj je iz dikcije pooblastila mogoče jasno razbrati voljo in željo pooblastiteljice po podelitvi pooblastila svoji sestri E.O. za podpis vseh vrst listin v zvezi s premoženjem, ki je bilo predmet denacionalizacijskega oz. zapuščinskega postopka, torej tudi za listine na podlagi katerih naj bi prišlo do predlaganega zemljiškoknjižnega vpisa.

Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Torej gre za zakonski predpis in ne za samovoljno in nerazumno zahtevo sodišča, kot je razumeti pritožbo. 34. člen ZZK-1 pa določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima. Upoštevaje, da za zemljiškoknjižni postopek velja načelo stroge formalnosti postopka, in da ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča ocenjevati in ugotavljati namen ter želje pooblastitelja, temveč je dolžno zgolj preveriti ali so izpolnjeni vsi pogoji po določbah ZZK-1 za dovolitev predlaganega vpisa (148. člen ZZK-1, v konkretnem primeru v zvezi s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1), ter da je 34. člen ZZK-1 povsem jasen in ne dopušča take razlage, kot jo v ugovoru in sedaj v pritožbi ponuja predlagatelj, je odločitev sodišča prve stopnje, ko predlaganega vpisa ni dovolilo, povsem pravilna. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je listine overila notarka.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).