Jedro

Disciplinski postopek pri delodajalcu ni sodni postopek, temveč gre za posebni postopek, ki je bil urejen v ZTPDR. Zaradi ureditve v materialnem pravu in zaradi razmerja do sodnih postopkov se morebitne napake v disciplinskem postopku pri delodajalcu v sodnem postopku presojajo z vidika pravilne oz. zmotne uporabe materialnega prava, ne pa kot kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ob delni razveljavitvi disciplinskih odločb tožene stranke z dne 29.3.2000 in 12.5.2000 glede ene od tožniku očitanih disciplinskih kršitev, zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev navedenih odločb glede izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je bil tožniku disciplinski ukrep zakonito izrečen tudi za preostale kršitve iz 3. in 4. alinee 58. člena Kolektivne pogodbe E. in 6. točke 24. člena Pravilnika o odgovornosti tožene stranke, to je nesmotrna oziroma neodgovorna uporaba sredstev tožene stranke in prekoračitev pooblastila, ki povzroči škodo ali neupravičeno korist, ki jih je tožnik storil s tem, da je kot vodja telekomunikacijskega oddelka dopustil podjetju P. d.o.o., last njegovega sina, namestitev komunikacijskega vozlišča na dveh servisnih vozičkih v prostorih tožene stranke, s priključitvijo na javno telefonsko omrežje preko naprav tožene stranke in ustreznim napajanjem teh naprav, brez dovoljenja za namestitev oziroma brez za to danih pooblastil. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) in zmotne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje storilo s tem, ko ob pravilni definiciji zakonitosti disciplinskih odločb sočasno zaključuje, da navedba kraja in časa očitane disciplinske kršitve ne predstavlja določne in jasne opredelitve kršitve. Hkrati očita sodišču zmotno uporabo materialnega prava glede presoje zakonitosti predhodnega disciplinskega postopka tako z vidika kršitve pravice do seznanitve z očitanimi disciplinskimi kršitvami, glede izreka prvostopne disciplinske odločbe, kršitve pravice do obrambe, odločanja na drugostopnem organu v škodo vlagatelja ugovora, kršitve načela neodvisnosti in nepristranskosti, kot tudi načela neposrednosti odločanja disciplinskih organov.

Revizije je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot sta ga ugotavljali sodišči prve in druge stopnje, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje ni bila podana. Ko sodišče poudarja pomen določenosti ravnanja, ki se delavcu očita kot disciplinska kršitev, za zakonitost disciplinskega postopka in izrečenega ukrepa, hkrati zaključuje, da je bil ob formalnem izreku v tožnikovem primeru kriterij določenosti očitanega ravnanja izpolnjen na tak način, da sta tako zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, kot prvostopna disciplinska odločba, vsebovali časovno in krajevno opredelitev tožniku očitanih kršitev v obrazložitvi. V takšni ugotovitvi in pravnem zaključku ni nobenega nasprotja, ki bi kazalo na očitano postopkovno kršitev, saj posebna oblika zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, razen pismenosti, ni predpisana, glede opredelitve disciplinskih kršitev pa se lahko upošteva tudi opredelitev kršitev v obrazložitvi disciplinske odločbe.

V skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na ugotovitve nižjih sodišč o seznanitvi tožnika z očitanimi kršitvami, o vsebini spornih disciplinskih odločb, o sodelovanju tožnika na disciplinski obravnavi in o samem vodenju disciplinskega postopka. Na podlagi teh ugotovitev revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da tožniku v disciplinskem postopku ni bila kršena pravica do obrambe iz 2. odstavka 63. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), da imata sporni disciplinski odločbi vse sestavine, ki jih predvideva 64. člen ZTPDR, da se lahko preizkusita in da ni bilo kršeno načelo prepovedi reformatio in peius, saj tožniku na njegov ugovor pred drugostopnim organom ni bil izrečen strožji disciplinski ukrep in da zaradi sodelovanja strokovne sodelavke pri delu disciplinskih organov tožene stranke ter sodelovanja namestnice člana disciplinske komisije pri njenem delu disciplinski odločbi nista bili nezakoniti.

Tožnik v reviziji zmotno izenačuje disciplinski postopek pri delodajalcu s sodnim kazenskim postopkom, za katerega veljajo zahteve, kot so opredeljene v 6. in 7. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Zakon o ratifikaciji..., Ur. l. RS, št. 33/94, oziroma Mednarodne pogodbe, št. 7-41/94) in ustavna jamstva v zvezi s pravico sodnega varstva (23. in 28. člen Ustave RS). Disciplinski postopek pri delodajalcu ni sodni postopek, temveč gre za posebni postopek, ki ga je v spornem času urejal ZTPDR v členih od 54 oziroma 59 do 68. Zaradi ureditve v materialnem pravu in zaradi razmerja do sodnega postopka se morebitne napake v disciplinskem postopku pri delodajalcu v sodnem postopku tudi presojajo z vidika pravilne oziroma zmotne uporabe materialnega prava, ne pa kot kršitve določb postopka. Res so veljala tudi v takšni ureditvi disciplinske odgovornosti temeljna načela zakonitosti, ki so značilna za kaznovalno pravo na sploh. Gre zlasti za določenost kršitev v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu, za vnaprej opredeljene disciplinske organe in vnaprej opredeljen postopek, vendar so bile te predpostavke v tožnikovem primeru v celoti izpolnjene. Tožnik je bil v skladu z 42. členom ZTPDR dne 4.2.2000 pismeno obveščen o uvedbi disciplinskega postopka s podrobnim popisom v disciplinskem postopku očitanih ravnanj v prilogi, tako da je lahko pripravil svojo obrambo. Dejstvo, da je v odločbi disciplinske komisije z dne 29.3.2000 v izreku navedena le pravna opredelitev tožnikovih disciplinskih kršitev, dejanska opredelitev kršitev pa je podrobno opredeljena v obrazložitvi, ne pomeni takšne napake, zaradi katere bi bil izpodbijani disciplinski sklep nezakonit. Prav tako pa ne pomeni kršitve disciplinskega postopka, če je tožena stranka na tožnikov ugovor pred drugostopnim disciplinskim organom prvostopno disciplinsko odločbo formalno spremenila tako, da je dejanski opis tožnikovih disciplinskih kršitev prenesla iz obrazložitve v izrek.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, da se je disciplinska komisija pred nadaljevanjem disciplinske obravnave v nekoliko spremenjeni sestavi seznanila z dotedanjim postopkom in da ni izkazan nezakonit vpliv strokovne sodelavke na samo odločanje disciplinskih organov, na katero je revizijsko sodišče vezano, zaradi sodelovanja namestnice člana disciplinske komisije pri nadaljevanju disciplinske obravnave in sodelovanja strokovne sodelavke v disciplinskem postopku zoper tožnika ni prišlo do bistvenih napak disciplinskega postopka, zaradi katerih bi bil izrečeni disciplinski ukrep nezakonit. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe glede presoje disciplinskega postopka zoper tožnika pri toženi stranki in presoje zakonitosti spornih disciplinskih odločb zato ni utemeljen.

Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil tožniku za storjene hujše kršitve delovnih obveznosti, kot so bile ugotovljene v disciplinskem postopku, ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen, upoštevaje pri tem določbe 58. člen ZTPDR in 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ter določbe za toženo stranko veljavne KP dejavnosti in njenega pravilnika o odgovornosti.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).