Jedro

Materialno zmotno je zato stališče, da se tožena stranka v postopku ne sme braniti z drugimi argumenti od tisti, ki jih je odgovorni urednik navedel v zavrnitvi objave. Tega zakon ne določa, s tem pa tudi ni porušen enakopravni položaj strank v postopku. Tudi navedbe za objavo popravka so lahko v postopku dopolnjene, le tekst popravka ne sme biti drugačen, ker bi to pomenilo, da gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen.

Tožeča stranka, ki se z objavo popravka obrača na širši krog bralcev, mora popravek oblikovati tako, da ta lahko presodi, kaj je resnično in kaj ne ali pa zavzame do teh navedb kritično distanco.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po tem, ko je spremembo tožbe dovolilo, zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da tožena stranka objavi popravek članka "Angleži v Šentvidu z ometom zamujali mesec dni", objavljenega v časopisu D 8.10.2008 z naslovom "Popravek družbe A, na članek "Angleži v Šentvidu z ometom zamujali mesec dni" z dne 8.10.2008" z naslednjim besedilom: "V članku je bilo zapisano, da je B omet v galeriji na podlagi podizvajalske pogodbe s C začel nanašati 12. marca, in da je pet dni po tem A s C podpisal pogodbo o dokončanju del v galeriji. Omenjena navedba glede datuma podpisa pogodbe ni resnična. A je pogodbo o dokončanju del v galeriji s C podpisal že 21.11.2007, torej pred začetkom nanašanja protipožarnega ometa v galeriji.", pri čemer je tožena stranka ta popravek dolžna objaviti najkasneje v drugi izdaji oziroma enakovredni izdaji medija po prejemu sodbe ter povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožila tožeča stranka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico za toženo stranko. Trdi, da je napačno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da so v konkretnem primeru podani razlogi za zavrnitev objave popravka določeni v 1. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Iz besedila popravka je namreč mogoče povsem nedvoumno ugotoviti, na kateri del spornega članka se popravek nanaša in katera navedba v tem delu članka je neresnična. Ker sporni članek ni govoril na splošno o kakršnikoli "pogodbi o dokončanju del v galeriji", temveč izrecno le o tisti pogodbi o dokončanju del, katere predmet je bilo financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč, ta pa ni bila sklenjena šele 17.3.2008, temveč že novembra 2007, je že iz samega besedila popravka, kljub temu, da popravek govori zgolj "pogodbi o dokončanju del v galeriji", mogoče narediti samo en sklep, to je, da se pogodba o dokončanju del v galeriji, o kateri govori besedilo popravka, nanaša prav na pogodbo, ki jo navaja sporni članek. Vsakemu povprečnemu bralcu spornega članka in popravka bi bilo takoj jasno, da tožeča stranka zahteva popravek navedbe datuma sklenitve pogodbe o dokončanju del v galeriji, katere predmet je financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč in ne morda katere koli druge pogodbe. Napačna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v odgovoru na tožbo, poleg razlogov iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, ni uveljavljala drugih odklonilnih razlogov. V odgovoru na tožbo je namreč tožena stranka navajala, da je novinar pravilno povzel informacije, ki jih je prejel od tožeče stranke, in da naj bi bilo bistvo spornega članka v tem, kdaj je bila podpisana pogodba, ki se je nanašala na financiranje protipožarne zaščite. Teh navedb pa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Napačno pa je sodišče prve stopnje tudi ocenilo, da z navedbo o datumu sklenitve pogodbe ni bilo poseženo v noben interes tožeče stranke. Poleg tega je sodišče prve stopnje s tem nedopustno prekoračilo meje odločanja v konkretni pravdi, ker je tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ki ga tožena stranka v zavrnitvi objave popravka sploh ni uveljavljala. V interes tožeče stranke pa je bilo poseženo, zato je popravek tudi dopusten. V zvezi s tem tudi ne velja ugotovitev sodišča prve stopnje, da obvestilo spornega članka naj ne bi vsebovalo nobenih informacij o pogodbi z 21.11.2007. Članek ne govori o katerikoli pogodbi o dokončanju del v galeriji, temveč izrecno govori o pogodbi, katere predmet je financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč, to pa je prav pogodba, ki je bila sklenjena 21.11.2007. Obstoj posega v interese tožeče stranke je dopustno presojati le z vidika tistega dela obvestila, ki vsebuje sporne navedbe, nikakor pa ne z vidika tega, kakšna je celotna in preostala vsebina obvestila, ali celo glede na to, kolikšen je obseg besedila zahtevanega popravka. Nadalje sodišče prve stopnje tudi napačno ugotavlja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo pravilno povzemala v pravdi priloženo korespondenco med novinarjem in predstavnikom tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

V 35. členu Zakona o medijih (ZMed) je določeno, da se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. V sporih glede objave popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu ni treba objaviti. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed pa popravka po zakonu ni treba objaviti, če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba. Iz tega razloga je tudi odgovorni urednik tožene zavrnil zahtevo za objavo predmetnega popravka. V zavrnitvi zahteve je zapisal, da novinar v izpodbijanem obvestilu ni trdil, da je A pet dni po tem, ko so v predoru Šentvid začeli nanašati protipožarni omet, s C podpisal pogodbo o dokončanju (teh) del v galeriji in zaključil, da se v zahtevanem popravku nepopolno citira objavljeno besedilo, da se v nadaljevanju to nepopolno citirano obvestilo razglaša za neresnično, in da častnik D ni objavil obvestila, ki se ga zanika (A4). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je odgovorni urednik to utemeljeno storil. Glede na citirano določbo 35. člena ZMed se obravnava pravice do popravka omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. Ta pa je odvisna od tega ali je prizadeta pravica ali interes tožnika oziroma od tega ali je podan kakšen od odklonilnih razlogov iz 31. člena ZMed. Materialno zmotno je zato stališče, da se tožena stranka v postopku ne sme braniti z drugimi argumenti od tisti, ki jih je odgovorni urednik navedel v zavrnitvi objave. Tega zakon ne določa, s tem pa tudi ni porušen enakopravni položaj strank v postopku. Tudi navedbe za objavo popravka so lahko v postopku dopolnjene, le tekst popravka ne sme biti drugačen, ker bi to pomenilo, da gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen. Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZMed ima namreč tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri pristojnem sodišču, če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, ki ga določa zakon. Tožena stranka je tako v odgovoru na tožbo lahko dodatno obrazložila svoje argumente za to, da tožena stranka objavo popravka neutemeljeno zahteva. Sodišče prve stopnje zato ni prekoračilo meje odločanja, ko je ugotovilo, da v interes tožeče stranke ni bilo poseženo in zaključilo, da je utemeljen odklonilni razlog odgovornega urednika iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

Na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZMed je z izrazom obvestilo mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki. Sporni del članka se glasi: "B je tako omet v galeriji - na podlagi podizvajalske pogodbe s C - začel nanašati 12. marca. Pet dni pozneje je A s C podpisal pogodbo o dokončanju del v galeriji, ki zajema tudi financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč iz kalcijevega silikata v višini 1,4 milijone EUR. A je torej v pogodbi predvidel montažo plošč, čeprav so delavci B v času podpisa na strop galerije že nanašali protipožarni omet.". Predlog popravka pa se glasi: "V članku je bilo zapisano, da je B omet v galeriji na podlagi podizvajalske pogodbe s C začel nanašati 12. marca in da je pet dni pozneje A s C podpisal pogodbo o dokončanju del v galeriji. Omenjena navedba glede datuma podpisa pogodbe ni resnična. A je pogodbo o dokončanju del v galeriji s C podpisal že 21.11.2007, torej pred začetkom nanašanja protipožarnega ometa v galeriji.". Z izrazom popravek pa ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Temu pa obravnavani popravek, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne ustreza. Ob tem se je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno spraševalo ali je bilo poseženo v interes tožeče stranke in ugotovilo, da ne. To ni ugotovilo zgolj za to, ker je besedilo popravka kratko, temveč zato, ker skopi popravek v povezavi z vsebino celotnega članka na to vprašanje ne da pozitivnega odgovora. Glede na besedilo popravka, je za tožečo stranko neresnično to, da je bila pogodba o dokončanju del sklenjena po začetku nanašanja protipožarnega ometa v galeriji. Vendar pa sporni del članka o pogodbi za dokončanje del, ki vsebuje tudi nanašanje ometa, ne govori. Zato zaradi tega v interes tožeče stranke ni moglo biti poseženo. Obvestilo spornega članka ne vsebuje nobenih informacij o pogodbi, ki sta jo pogodbeni stranki poimenovali "Izgradnja priključnih ramp, vodohrana, pogonske zgradbe sever in dokončanje del na galeriji v Šentvidu" z 21.11.2007 (A6), ne o tem, da bi A in C sklenila več pogodb. Navaja, da je pet dni pozneje (po 12. marcu) A s C podpisal pogodbo o dokončanju del v galeriji, ki zajema tudi financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč iz kalcijevega silikata v višini 1,4 milijone EUR. Govori torej o pogodbi o dokončanju del s 17.3.2008. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka s C sklenila več pogodb. To je moč zaključiti tudi na podlagi predložene pogodbe o graditvi priključnih ramp, vodohrana, pogonske zgradbe sever in dokončanje del na galeriji v Šentvidu z 21.11.2007 (A6) in odgovora MK z 28.7.2008, ko govori o tem, da je tožeča stranka pogodbo o graditvi priključnih ramp, vodohrana, pogonske zgradbe sever in dokončanje del na galeriji v Šentvidu (2. del), sklenila 17. marca letos (B3). Sporno besedilo obvestila ne govori o tem, da je tožeča stranka pet dni po tem, ko so v predoru začeli nanašati omet sklenila pogodbo o dokončanju del, ki vsebuje tudi nanašanje ometa, temveč, da je sklenila pogodbo, ki zajema tudi financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč iz kalcijevega silikata. Zato besedilo popravka, da B omet v galeriji na podlagi podizvajalske pogodbe s C začel nanašati 12. marca in da je pet dni pozneje A s C podpisal pogodbo o dokončanju del v galeriji, da omenjena navedba glede datuma podpisa pogodbe ni resnična, in da je A pogodbo o dokončanju del v galeriji s C podpisal že 21.11.2007, torej pred začetkom nanašanja protipožarnega ometa v galeriji, z obvestilom nima zveze in se naj ne nanaša. In prav zaradi tega je podan razlog iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed za zavrnitev zahtevka. Iz pritožbenih trditev izhaja, da tožeča stranka s popravkom želi popraviti informacijo o datumu sklenitve pogodbe, katere predmet je financiranje protipožarne zaščite v obliki plošč. Tega pa z besedilom obravnavanega popravka ne more doseči, ker iz njega izhaja, da je bila pogodba o dokončanju del sklenjena preden se je omet začel nanašati. Pravico do popravka je treba razumeti tudi kot sestavni del dialoga in kot del medijske svobode. Interes posameznika in interes javnosti po objektivni informaciji sta lahko prizadeta v primeru, ko gre za objavo netočnih informacij, to pa se lahko učinkovito in hitro sanira z objavo popravka. Sodišče druge stopnje se zato pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da je popravek na trditveni ravni pomanjkljiv za objavo, ker v njem ni argumentov za vstop v medijski prostor na enakovrednem mestu spornega obvestila, ki bi prikazoval obravnavano vprašanje o drugačnem datumu pogodbe iz obvestila v bistveno drugačni luči. Tožeča stranka, ki se z objavo popravka obrača na širši krog bralcev mora popravek oblikovati tako, da ta lahko presodi kaj je resnično in kaj ne ali pa zavzame do teh navedb kritično distanco. Zgolj z navedbo, da je A pogodbo o dokončanju del v galeriji s C podpisal že 21.11.2007, torej pred začetkom nanašanja protipožarnega ometa v galeriji, pa tega tožeča stranka ne doseže. Za tožečo stranko je sporen le datum sklenitve pogodbe o dokončanju del, ker ta naj ne bi bil resničen, popravek kot ga je oblikovala tožeča stranka pa meri zgolj na neresničnost tega datuma. Ugotavljanje same resničnosti dejstev - navedbe pravilnega datuma sklenitve pogodbe v besedilu in popravku obvestila, pa je v nasprotju z naravo pravice do popravka. Kot že rečeno pravica do popravka daje nasprotni strani pravico, da se sliši tudi njena stran. Ta pa mora biti oblikovati tako, da bralcu da oziroma prikaže druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija navedbe v objavljenem članku. Tega pa tožeča stranka ni storila. Ocena sodišča prve stopnje o tem, ali je tožena stranka v odgovoru na tožbo korespondenco med predstavnikom tožeče stranke in novinarjem tožene stranke pravilno povzela, glede na to, tudi ni relevantna.

Ker razlogi, iz katerih tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, niso podani, prav tako ne razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke je zajeta v zavrnilnem delu izreka te sodbe in temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.