Jedro

Odločitev tožene stranke, da tožniku ne prizna 50 točk za posvet s stranko, je utemeljena, kajti za zastopanje je nujno potrebna tudi seznanitev z zadevo, zato pri uveljavljanju stroškov ne more biti podvajanja med posvetom s stranko, zastopanjem ali morda študijem zadeve. Zaradi 80 manj priznanih točk ne bo razpisovalo obravnave na sodišču zaradi zaslišanja prič oziroma tožnika, ker se v tem delu spor omejuje na vrednost približno 36 EUR in bi z razpisom glavne obravnave v Ljubljani nastalo bistveno več stroškov, kot jih odpade na sporno dejstvo.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na predlog odvetnika, da se mu odmerijo in plačajo stroški zastopanja upravičenca odločila, da se tožniku odmeri nagrada in stroški zastopanja v višini 66.731,00 SIT in da se v presežku zahtevek zavrne. Tožnik je bil kot odvetnik z odločbo Okrožnega sodišča v A., opr. št. ... z dne 8. 5. 2006 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu za zastopanje na eni glavni obravnavi v zadevi Okrožnega sodišča v A. opr. št. .... V obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zavrnilni del, tožena stranka pravi, da tožniku ni priznala točk za posvet, saj je to del pravnega zastopanja, priznalo pa mu je 50 točk za dopis sodišču z dne 31. 5. 2006 skladno s 3. točko tar. št. 39 Odvetniške tarife. Zahtevane stroške v zvezi z narokom dne 13. 6. 2006 mu tožena stranka ni priznala, saj ni izkazano, da je res pristopil. Za odsotnost iz pisarne dne 3. 10. 2006 in 17. 11. 2006 mu je za vsakič priznalo po 40 točk skladno s 4. odstavkom 7. člena Odvetniške tarife.

V tožbi tožnik zatrjuje, da je bil njegov zahtevek pod "posvet s stranko" neupravičeno zavrnjen, saj mu je bila obravnavana pravdna zadeva popolnoma tuja, sicer pa je porabil za pregled listin bistveno več kot le pol ure, enako velja tudi za zahtevek v zvezi z neopravljenim narokom za glavno obravnavo dne 13. 6. 2006, saj se je na vabilo pravočasno odzval, narok pa ni bil opravljen zaradi nepredvidene bolezni razpravljajoče sodnice, kot je na sodišču pred razpravno dvorano pojasnil varnostnik sodišča, in ki tudi ni znal odgovoriti na vprašanje kje je nadomestni sodnik. Pisno obvestilo o preklicu je tožnik prejel naslednji dan dne 14. 6. 2006. Napačno pa je bilo uporabljeno tudi določilo 4. odstavka 7. člena Odvetniške tarife, ko ni upoštevala, da pripada odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko (in ne za sodišče) za vsake začete pol ure 20 točk. Tožnik pravi, da je treba vedeti, da tožnik na relaciji A. - B. ali v obratni smeri, za potrebe svoje stranke, tako je bilo tudi v konkretnem primeru, v smislu četrtega odstavka 7. člena Odvetniške tarife porabi vedno več kot le pol ure. Predlaga zaslišanje varnostnikov, upravičenca do pravne pomoči in tožnika.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik toženi stranki v prilogi k napotnici predložil specificiran stroškovnik, vključno s prijavo stroškov za posvet s stranko in 80 točk za trikratno odsotnost. Kar zadeva odločitev tožene stranke, da tožniku ne prizna 50 točk za posvet s stranko, je odločitev tožene stranke utemeljena, kajti za zastopanje je nujno potrebna tudi seznanitev z zadevo, zato pri uveljavljanju stroškov ne more biti podvajanja med posvetom s stranko, zastopanjem ali morda študijem zadeve. Glede pristopa na narok dne 13. 6. 2006 tožnik sam pravi, da nima dokaza, da je pristopil, češ da je oklic opravil varnostnik, vendar pa to ne pomeni, da tožnik ni mogel pridobiti dokaza, da je prišel na sodišče zaradi predvidenega naroka in tega tožnik niti ne zatrjuje. Kar pa zadeva pravilnost dejanske ugotovitve tožene stranke, da tožniku za odsotnost zaradi dveh narokov pripada vsakič po 40 točk in ne vsakič po 80 točk, sodišče ugotavlja, da je tožbena navedba, da za relacijo A. - B. ali v obratni meri potrebuje vedno več kot le pol ure preveč pavšalna navedba, da bi jo sodišče lahko upoštevalo. Tožnik je imel možnost, da bi to navedbo utemeljil v tožbi in da bi sodišče prepričal, da je ugotovitev tožene stranke nerazumna, pa tega ni storil. Sodišče pa zaradi 80 manj priznanih točk ne bo razpisovalo obravnave na sodišču zaradi zaslišanja prič oziroma tožnika, ker se v tem delu spor omejuje na vrednost približno 36 EUR in bi z razpisom glavne obravnave v Ljubljani nastalo bistveno več stroškov, kot jih odpade na sporno dejstvo. Razpisovanje obravnav in izvajanje dokazov s pričami v takih zadevah bi nesorazmerno podaljševalo čas (23. člen Ustave), ki ga sodišče potrebuje za sojenje v upravnih sporih. Na tej podlagi je sodišče tožb zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: V drugi točki izreka je sodišče zavrnilo stroškovni zahtevek tožnika, ker določilo 4. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pravi, če Upravno sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, plača vse stroške tožnik sam.