Jedro

Sporna vprašanja, ki se lahko pojavijo ob ugovoru zoper sklep o izvršbi (55. člen ZIZ), je mogoče razčleniti na pravna in dejanska. O spornih vprašanjih pravne narave je izvršilno sodišče vedno pooblaščeno odločati, kar pa ne velja za sporna dejstva, glede katerih lahko dolžnik vloži tožbo na nedopustnost izvršbe.

Nasprotovanje načinu izračuna obresti v izvršilnem postopku ne pomeni spora o dejstvih, ker se ugovor ne nanaša na samo terjatev, ki je predmet izvršbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke proti toženi stranki zaradi nedopustnosti izvršbe z navedbo sporne vrednosti 5,013.917 SIT (sedaj 20.922,704 eurov). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje. Proti tožniku je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave zneska 2,722.475,90 SIT po predlogu tožene stranke. Tožnik je kot dolžnik proti dovolitvi izvršbe ugovarjal zaradi nepravilnega načina izračunavanja obresti, vendar pa je bil njegov ugovor zavrnjen, ne da bi se sodišče do spornega obrestnega izračuna opredelilo. Uveljavljal je ničnost obrestnega izračuna zaradi oderuštva, skliceval pa se je na prepoved obrestnega obrestovanja (določba prvega odstavka 279. člena ZOR). Tudi Obligacijski zakonik prepoveduje obrestno obrestovanje za pogodbene in zamudne obresti. Izjemo od prepovedi obrestnih obresti lahko določa le zakon. Ob vložitvi tožbe je tožnikov dolg znašal 13,630.000 SIT, do 15.1.2005 pa je narasel kar za 3,5 milijona. Obresti so po tožnikovem stališču izračunane nezakonito, sodišče druge in prve stopnje pa se do izračuna obresti, kakor ga je predložila tožena stranka, sploh ni opredeljevalo.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Toženec je kot upnik proti tožniku kot dolžniku dne 24.3.2004 vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave zneska 2,722.475,90 SIT (za razliko plač za čas od 1.2.1993 do 19.7.1993 in od 19.7.1993 do 15.4.1996 ter za neplačane regrese za letni dopust za čas od 1993 do 1996). Toženec kot upnik je predlagal, naj se neizplačani zneski izplačajo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva njihove zapadlosti. Ugovor dolžnika (tožnika) je bil zavrnjen, njegovo pritožbo pa je zavrnilo tudi pritožbeno sodišče in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V svojem ugovoru se dolžnik (tožnik) ni strinjal z načinom obračunavanja zamudnih obresti, ki se pripisujejo h glavnici in od tako povečanega zneska prvotne glavnice obračunavajo obresti v naslednjem mesecu, vse do zadnjega meseca zamude. To naj bi predstavljalo primer prepovedanega anatocizma (prvi odstavek 279. člena ZOR). Sodišče druge stopnje se je s stališčem izvršilnega sodišča o načinu obračunavanja zamudnih obresti strinjalo.

V obravnavani tožbi na nedopustnost izvršbe se je tožnik (dolžnik) postavil na stališče, da njegova tožba temelji na določbi 59. in 60. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Meni, da gre pri vprašanju načina obrestovanja za dejstva, ki so med strankama sporna.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker tožbena trditvena podlaga ne obravnava obstoja spornih dejstev, o katerih bi bilo treba odločiti v pravdi. Zato ni podan pravni interes za vložitev tožbe v skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP. Zavrženje tožbe temelji na določbi prvega odstavka 274. člena ZPP. Sodišče druge stopnje se je z opisanim stališčem strinjalo.

Pravna razlaga, sprejeta v izpodbijanem sklepu in sklepu sodišča prve stopnje, je pravilna. Pravni interes za tožbo lahko dolžnik dokazuje s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora na podlagi spornih dejstev. Če opisane podlage pravnega interesa ni, je utemeljena uporaba določbe drugega odstavka 181. člena ZPP. Prav za to gre v obravnavanem primeru. Sporna vprašanja, ki se lahko pojavijo ob ugovoru zoper sklep o izvršbi (55. člen ZIZ), je mogoče razčleniti na pravna in dejanska. O spornih vprašanjih pravne narave je izvršilno sodišče vedno pooblaščeno odločati, kar pa ne velja za sporna dejstva, glede katerih lahko dolžnik vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. V obravnavanem primeru je v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožeča stranka kot dolžnik izpodbijala le obračun obresti dolžnikovega dolžnika (NKB Maribor), pri katerem se vodi račun tožene stranke. Nepravilnost obrestnega izračuna naj bi bila podana zaradi nedovoljenega obrestovanja obresti. Vendar pa ima sodišče druge stopnje prav, ko ugotavlja, da se "ugovorno dejstvo o napačnem obračunu obresti ne nanaša na samo terjatev, ki je predmet izterjave v izvršilnem postopku". Tožbena trditvena podlaga ne navaja nič takega, kar bi bilo sporno glede same terjatve oziroma, kar bi narekovalo odpravo spornih vprašanj v zvezi z dejstvi dejanske narave. Izvršilno sodišče je bilo torej o spornih vprašanjih, ki jih je načenjal ugovor proti sklepu o dovolitvi izvršbe, pooblaščeno odločati, zaradi česar jih ni mogoče (ponovno) načenjati v pravdi na nedopustnost izvršbe. Sodišči nižjih stopenj sta tako ravnali pravilno, ko sta tožbo zavrgli s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 181. člena ZPP (pomanjkanje pravnega interesa za vložitev tožbe).