Jedro

Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti s pravnomočnim sklepom o končanju postopka osebnega stečaja St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, ni bil določen, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ, dolžniku najprej določilo rok za prostovoljno izpolnitev, nato pa za primer, če terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovolilo izvršbo.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se, razen zoper odločitev o stroških izvršilnega postopka, zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka in v odločitvi o stroških izvršilnega postopka iz I. in II. točke izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi z dne 26. 1. 2016 je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja opr. št. St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013, dolžniku naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa upniku poravna terjatev v višini 4.595,11 EUR in izvršilne stroške v znesku 158,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku roka (I. točka izreka) in za izterjavo terjatve in izvršilnih stroškov v znesku 158,24 EUR dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev (II. točka izreka), zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal izvršbo zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.595,11 EUR od dne 12. 12. 2011 dalje do plačila (III. točka izreka) ter predlog za izvršbo zavrglo v delu, v katerem je upnik predlagal izvršbo z rubežem plače oziroma drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnika (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in III. točko izreka navedenega sklepa upnik po pooblaščencu vlaga pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava po 341. členu ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da ima pravico do pritožbe tudi zoper I. in II. točko izreka sklepa, kljub temu, da je sodišče v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da lahko upnik s pritožbo izpodbija odločitev o stroških ali III. in IV. točko izreka. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo sklep o izvršbi v I. točki izreka oblikovati tako, da bi dovolilo izvršbo za izterjavo njegove terjatve in ne kot je to storilo, ko je izvršbo dovolilo, pod pogojem, da dolžnik v roku 8 dni ne bo poravnal terjatve (II. točka izreka sklepa). Nadalje prvostopenjskemu sodišču očita, da je neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ki tečejo od glavnice v znesku 4.595,11 EUR od dneva začetka postopka osebnega stečaja dalje, saj sta začetek njihovega teka, kot tudi višina znana in jasno določena v materialnopravnih določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 252. in 256. členu v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 211. člena. Prav tako meni, da mu je sodišče neutemeljeno zavrnilo priglašene stroške poizvedb pri AJPES-u, ki jih je upnik po svojem pooblaščencu opravil z namenom pridobitve podatkov o transakcijskih računih dolžnika. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločitev spremeni oziroma podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper I. in II. točko izreka sklepa, razen glede odločitve o stroških izvršilnega postopka, ni dovoljena, v ostalem pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni izvršilni zadevi izvršilni naslov predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja brez razdelitve upnikom opr. št. St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013.(1) Na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe pazi sodišče po uradni dolžnosti, izvršbo pa je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova.(2) Kadar sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZIZ pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo sodišče presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe.

5. Sodišče prve stopnje je v I. in II. točki izreka sklepa upnikovemu predlogu za izvršbo v delu ugodilo in hkrati odločilo o stroških izvršilnega postopka ter tudi zanje dovolilo izvršbo, medtem ko je v III. in IV. točki izreka sklepa upnikov predlog za izvršbo v delu zavrnilo oziroma zavrglo. Upnik za pritožbo zoper del sklepa o izvršbi (I. in II. točka izreka), s katerim je bilo njegovemu predlogu ugodeno nima pravnega interesa. Sodišče je v sprejeti odločitvi sledilo njegovemu predlogu in boljše pravne in ekonomske koristi, kot jo je sam predlagal, upnik niti ne more doseči. ZIZ v petem odstavku 44. člena zato sodišču v primeru, ko predlogu za izvršbo ugodi, tudi ne nalaga, da tako odločitev obrazloži. Upnikovo pritožbo je sodišče v tem delu, razen glede odločitve o stroških izvršilnega postopka, kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrglo).

6. Navkljub zavrženju tega dela pritožbe sodišče druge stopnje pojasnjuje, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, res ne vsebuje naložitvenega dela, temveč zgolj dovolitveni del, kot to zatrjuje upnik v pritožbi, vendar pa je izvršilni naslov po 17. členu ZIZ izvršljiva sodna odločba, ta pa je v skladu z 19. členom ZIZ izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti s pravnomočnim sklepom o končanju postopka osebnega stečaja St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, ni bil določen, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ,(3) dolžniku najprej določilo rok za prostovoljno izpolnitev, nato pa za primer, če terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovolilo izvršbo. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče dolžniku dalo dodatni rok za izpolnitev obveznosti, saj slednji v izvršilnem naslovu sploh ni bil določen, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da v pravnomočni odločbi, rok za prostovoljno izpolnitev ni določen, pravilno postopalo v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ.

7. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, kot ta glasi (načelo stroge formalne legalitete, uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ), zato ne more upniku prisoditi več ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati. Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, v primeru, če izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje, tako ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice.(4)

8. Po pojasnjenem upnik neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ki tečejo od glavnice v znesku 4.595,11 EUR od dneva začetka postopka osebnega stečaja dalje, saj iz predmetnega izvršilnega naslova (pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja), izhaja, da je dolžnik dolžan upnikom plačati znesek neplačanih terjatev v znesku, kot izhaja iz seznama neplačanih priznanih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa, iz slednjega pa je razvidno, da je dolžnik upniku dolžan plačati zgolj terjatev višini 4.595,11 EUR, in ne tudi zakonske zamudne obresti, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Zato, četudi mu zakon daje podlago, kot to navaja upnik v svoji pritožbi, to še ne pomeni, da je do zakonskih zamudnih obresti upravičen, saj glede na zgoraj navedeno izvršbe ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če te niso zajete v izvršilnem naslovu. Določba 256. člena ZFPPIPP res določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, vendar pa to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova, saj mora biti v vsakem primeru terjatev za zakonske zamudne obresti ugotovljena v izvršilnem naslovu. Zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov ne zajema tudi teh.

9. Glede izpodbijane stroškovne odločitve prvostopenjskega sodišča, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Uradni list RS, št. 2/2015), upniku kot potrebne izvršilne stroške (po priglašenem stroškovniku) priznalo: nagrado za sestavo predloga za izvršbo v višini 200 točk, materialne stroške v višini 2 % od skupne vrednosti storitev, 22 % DDV na odvetniške storitve in znesek sodne takse za predlog za izvršbo, ni pa priznalo priglašenih stroškov poizvedb pri AJPES, ZZZS, ZK in UE, iz razloga, ker ne gre za samostojno storitev v smislu 5. točke tar. št. 39 OT.

10. V zvezi z določbo 19. člena OT glede obvezne razlage OT upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, na katero se sklicuje upnik v pritožbi glede stroškov poizvedb pri AJPES, ki jih je priglasil v skladu s 5. točko tar. št. 39 OT, sodišče druge stopnje opozarja, da je glede obvezne razlage, ki jo daje v zvezi s posameznimi določbami OT odvetniška zbornica, Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da je Odvetniška tarifa podzakonski akt, ki ga odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka Odvetniška tarifa obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme odvetniška zbornica. Slednje je določeno le v 19. členu tarife, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato obvezne razlage OT, ki jo sprejme odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče, niti drug državni organ.(5)

11. Ne glede na zgoraj navedeno sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v predmetni zadevi materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Ker navedena zakonska določba upniku daje podlago za povrnitev stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju le pod pogojem, da je ta strošek mogoče šteti za potrebnega, je sodišče druge stopnje ocenilo, da poizvedbe pri AJPES-u glede transakcijskega računa dolžnika niso bile potrebne, posledično pa tudi ne stroški teh poizvedb, saj upnik, če predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, ampak v tem primeru sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti samo opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje zaradi neutemeljenosti pritožbenih navedb in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), upnikovo pritožbo zavrnilo ter odločitev o stroških izvršilnega postopka iz I. in II. točke izreka ter III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : V skladu s četrtim odstavkom 396. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

Op. št. (2) : Prim. Sklep VSRS II Ips 408/2003. Op. št. (3) : Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

Op. št. (4) : Glej Sodbo VSRS II Ips 475/2006. Op. št. (5) : Glej Sodbo I Ips 345/2005 in Sodbo I Up 996/2005.