Jedro

ZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrgla zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin G. 11, Maribor s pripadajočim zemljiščem, sedanja parc. št. 1670, vl. št. 494 k.o. M.g., v času podržavljenja pa parc. št. 95, vl. št. 178 k.o. M.m.. Predmetna nepremičnina naj bi bila podržavljena bivši lastnici M.F.. Zahtevo za denacionalizacijo je podpisal odvetnik N.G., ki se sklicuje na pooblastilo B.M.V., ki naj bi zastopala M.T., kot pravno naslednico razlaščenke. Ker je predmetna nepremičnina po Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor razglašena za kulturni spomenik, je zato po določbi 5. točke 1. odstavka 54. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) podana pristojnost ministrstva za kulturo. Tožena stranka je pozvala odvetnika N.G., da dopolni zahtevo za denacionalizacijo z: odločbo o podržavljenju nepremičnine; z listinami o pravnem nasledstvu M.T. po bivši lastnici M.F.; z katastrskimi podatki o zemljišču; s potrdilom o državljanstvu upravičenke v času podržavljenja in s pooblastilom za zastopanje vlagateljice zahteve. Odvetnik N.G., ki je bil z dopisom z dne 20.7.1994 in z dopisom z dne 19.4.1995 pozvan za dopolnitev vloge in opozorjen na posledice v skladu z določbo 2. odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vloge ni dopolnil z nobeno od zahtevanih listin. Zato je tožena stranka vlogo v skladu z ZUP zavrgla.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da je vse zahtevane listine priložila že predlogu za denacionalizacijo z dne 30.6.1992, razen potrdila o državljanstvu upravičenke. Glede manjkajočega potrdila o državljanstvu je bilo storjeno vse, da se to pridobi, kar je razvidno tudi iz fotokopij vlog, naslovljenih na Oddelek za notranje zadeve Maribor. Celoten postopek je zapletlo tudi dejstvo, da je prvotna predlagateljica M.T. v vmesnem obdobju umrla in sta na njeno mesto stopili njeni hčerki B.V. in E.L. Vlogi ni mogoče očitati pomanjkljivosti, saj je tožeča stranka priložila zahtevi za denacionalizacijo vse priloge, razen potrdila o državljanstvu, kar pa se še vedno rešuje pri Oddelku za notranje zadeve Občine Maribor. Glede na to v nobenem primeru niso podani razlogi za zavrženje vloge.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, sodišču pa je dostavila upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

ZDen v 62. členu določa katere listine, potrdila, izpiski in podatki morajo biti priloženi zahtevi za denacionalizacijo. V konkretnem primeru je tožena stranka, kot izhaja iz podatkov v spisu, poleg zahteve za denacionalizacijo prejela le historični zemljiškoknjižni izpisek, zemljiškoknjižni izpisek in identifikacijsko potrdilo (2 krat). Tožena stranka je zato dvakrat pozvala odvetnika N.G. kot zastopnika tožeče stranke za dopolnitev vloge, in sicer dne 20.7.1994 in 19.4.1995. Tožena stranka je z dopisi zahtevala, da se dopolni vloga z odločbo o podržavljenju nepremičnine S. 11 ( G. 11 ), Maribor; z listinami o pravnem nasledstvu vlagateljice M.T. po bivši lastnici M.F.; kopijo katastrskega načrta podržavljenih nepremičnin; potrdilom o državljanstvu M.T. in s pooblastilom za zastopanje.

Tožeča stranka teh dokazil oziroma listin tudi v naknadnem roku ni dostavila toženi stranki, kljub opozorilu, da bo ta ravnala v skladu z določilom 68. člena ZUP. ZDen v 2. odstavku 6. člena določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja ZUP, če ta zakon ne določa drugače. ZDen nima drugačnih določil glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določila ZUP. Ker predmetna vloga za denacionalizacijo ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oziroma listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določilo 68. člena ZUP in to vlogo zavrgla.

Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona in določbo ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).